Znanje je neprecenljivo bogastvo. Ga imaš dovolj?

Facebook

Facebook

Ali veš, koliko objav dnevno je na Facebooku? Več kot 60 milijonov! Ali veš, da kar 78% strank verjame ustnim priporočilom ter da je odstotek ljudi, ki verjamejo klasičnim oglasnim sporočilom, le še 14%? Ali veš, da imata Ashton Kutcher in Britney Spears na Twitterju več sledilcev kot je celotne populacije na Švedskem, Irskem, Norveškem,  Izraelu,  Švici in Panami?

Pop ikona jih ima na primer več kot 40 milijonov!  »Noro! Kam gre ta svet?!«  sem pomislila, ko sem si ogledala videoposnetek na Youtube z naslovom »Social Media Revolution 2015«.

Dejstvo je, da bodo številke tudi v prihodnje še bolj impresivne. In če bomo želeli slediti trendom, ki jih prinašajo nove tehnologije in življenje v 21. stoletju, bo tudi znanje še bolj dragoceno. Tako kot čas, ki ga bomo porabili za pridobivanje novih znanj, ali nasveti, s katerimi bomo na poti do uspeha pomagali drugim.

Dan ima pač 24 ur. Za vse. Zame, ki delujem kot samostojna podjetnica in imam fleksibilen delovni čas, za nekoga, ki si je že ustvaril družino, a se vsako jutro odpravi v službo več deset kilometrov daleč, za delavca v proizvodnji, ki po osmih urah dela zaradi želje po dodatnem zaslužku opravlja še dopolnilno dejavnost… ali pa za brezposelnega, ki je verjetno po mnogih prošnjah brez odgovora že skoraj povsem obupal pri iskanju zaposlitve.

Zakaj sem nalašč izpostavila različne ljudi? Zato, ker smo si med seboj zelo različni, a v tem, koliko ur dnevno imamo na razpolago, smo na istem. 24. Nič več in nič manj. Prioritete, ki smo si jih postavili v življenju, ter okoliščine, v katerih živimo, pa se seveda razlikujejo.

Meni pridobivanje novih znanj predstavlja izziv. Ni vedno prave motivacije, priznam. In takrat nočem z glavo skozi zid. Si pač vzamem nekaj prostih uric ali kar cel dan… saj nadoknadim kasneje. Če mi začetki učenja predstavljajo težavo (saj veste, toliko informacij naenkrat, da imate občutek, da vam bo razneslo glavo!), pa je potem, ko se nečesa novega naučim in začnem novo znanje uporabljati v praksi, toliko bolj prijetno.

Do novih znanj prek spleta

Pred nekaj dnevi sem se tako končno lotila posebnega e-izobraževanja, ki ga ponuja Udemy.  Za začetek sem izbrala tečaj s področja Social Media Marketinga, ki na koncu, če ga uspešno opraviš, prinese tudi poseben certifikat. Vsak dan vsaj nekaj minut (včasih pa celo ur) namenim lekcijam in posledično ustvarjanju na spletu. Le teorija in praksa skupaj prineseta končni uspeh.

Zdaj, ko vidim, kako koristno je to izobraževanje, mi je žal, da sem toliko časa odlašala… po drugi strani pa sem še bolj odločna, da nadaljujem po tej poti ter da znanje, ki ga pridobim, vsakodnevno uporabljam pri svojih projektih in komuniciranju z različnimi naročniki, ter ga tudi delim naprej. In ja, že imam izbrano novo e-izobraževanje, v določeni meri povezano s tem, kar že znam, a lahko še precej izboljšam, po svoje pa prinaša čisto nekaj novega.

Korak naprej – od tečajev za množice do dela z enim ali dvema naročnikoma

Pomisli, ko na spletu ali kje drugje zaslediš informacijo o nekem tečaju, kaj ti je pomembno? Cena? Čas trajanja tečaja? Tema? Izvajalci? Verjetno vse to, kajne?

Ko sem prijateljice povprašala o tem, ali bi si za tečaj, ki bi jim prinesel nova znanja in veščine ali pa vsaj nadgradil dosedanje znanje, izbrale neko podjetje ali organizacijo iz drugega konca Slovenije, kjer predavateljev ne poznajo, mi je večina rekla, da ne. Razen, če bi seveda ta tečaj potekal znotraj podjetja, v katerem so zaposlene in bi kotizacijo zanj plačal delodajalec, oziroma bi bil tak tečaj brezplačen.

Zakaj takšen odgovor? Ker ne poznajo ljudi, ki tečaj izvajajo, ker ne vedo, če bodo dobile konkretne informacije, povezne s poslom, ki ga opravljajo. Lažje bi se samostojno, na lastne stroške, za tečaj, ki bi prinesel nova znanja, odločile, če bi bil predavatelj ali predavateljica nekdo, čigar delo že poznajo oziroma to osebo poznajo osebno, ali pa če bi šlo za že uveljavljeno ime na slovenski (ali celo mednarodni) sceni.

Znanec iz športnih krogov, ki je nedavno sklenil sodelovanje z mano,  mi je prav tako dejal, da je sicer že gledal na spletu za razne tečaje, a ga je od tega, da se prijavi, odvrnilo dejstvo, da je cena glede na njegovo finančno stanje dokaj visoko postavljena, da tečaj poteka v več kot 100 km oddaljenem kraju in to več vikendov zapored, česar si (glede na naravo dela) ne more privoščiti, pa tudi če bi imel proste vikende, bi jih raje preživel z družino.

Kar nekaj razlogov sem torej naštela, v čem je prednost individualnih svetovalnih uric, ki postajajo tudi del mojega posla. Oseba, ki se zanje odloči, bo dobila konkretne primere s področja, na katerem je tudi sama aktivna. Poleg tega je svetovanje ob čaju ali kavi, pri nekomu doma ali v priljubljenem lokalu z dobrim wi-fijem, bolj prijetno kot sedenje v neki večji predavalnici, sejni sobi in podobno. Kaj praviš? No, pika na i pa so seveda rezultati, ki se pokažejo že po enem ali dveh srečanjih, tisti večji pa po nekaj tednih oziroma mesecih. Gotovo ima individualno svetovanje tudi kakšno slabo stran, a zaenkrat moram priznati, da imam le dobre izkušnje.

Posebno moč ima tudi zahvala

Moram se ti zahvalit. Bila sem presenečena, ko sem opazila, da si ročno napisala zahvalo, kar je velika redkost danes. Ne morem reči, da nisem bila skeptična, ali bi ali ne bi investirala (čeprav ni to takšna vsota), a sem zelo vesela, da sem, ker imam občutek, da sem odprla ena velika vrata! Hvala ti za vse in upam, da kmalu spet kaj skupnega narediva.

Tako se je glasilo sporočilo, ki sem ga pred dnevi dobila na svoj elektronski naslov od stranke, kateri sem ob čaju svetovala, kako biti bolj učinkovita pri objavah na Facebooku in kako pristopiti k medijem. Storitev (individualno svetovanje) mi je stranka plačala vnaprej, jaz pa sem ji po izvedbi svetovanja poslala posebno zahvalo za zaupanje in ji zaželela uspešno delo v prihodnje. Nekaj dni zatem je imela obisk ekipe POP TV – 24 ur (za rubriko Vizita), čaka jo fotografiranje za eno od znanih slovenskih revij, tudi priljubljenost na Facebooku se je povečala…

Zgolj naključje? Ne, vanj ne verjamem. Ker je vse z razlogom. To, da sva naredili analizo njenega dosedanjega dela, da sem ji z nekaj nasveti pomagala do sprememb v javnem nastopanju in komuniciranju na družabnih omrežjih… ter seveda njene kakovostne storitve in pozitivna energija so jo pripeljali do tega, da so se za njeno delo začeli zanimati tudi mediji. 

Vse to pa je le kamenček v mozaiku gradnje blagovne znamke oziroma imidža, ki ji bo v prihodnje prinesel še več strank in zadovoljstva. Seveda, če bo vztrajala, če bo ohranjala visoko raven kakovosti svojih storitev in če bo še naprej vlagala v svoje znanje (ravno te dni se je vrnila iz novega izobraževanja v tujini).

Znanje je namreč neprecenljivo bogastvo, ki ga nikoli ni dovolj. Treba je investirati vase, treba si je vzeti čas in poiskati ljudi, ki obvladajo tisto, kar ti ne znaš. Seveda zgolj eno srečanje ali en tečaj ne bosta dovolj za uspeh. S tem, da ti nekdo posreduje znanje, je storjen prvi korak. Bistveni so potem koraki, ki sledijo… proces učenja namreč nikdar ni kratkotrajen. Le vaja namreč dela mojstra.

Sporoči mi svoje izkušnje

Kakšne so tvoje izkušnje s pridobivanjem novih znanj? Si ljubitelj tečajev za večje skupine, seminarjev, ki jih organizirajo razne institucije in podjetja, ali pa si novo znanje pridobil prek “online” izobraževanja? Bi osebi, ki ti jo priporoči prijatelj ali prijateljica, bolj zaupal in ji plačal za individualno svetovanje, ali pa bi se raje odločil za obširnejši tečaj, ker bi ti le-ta lahko prinesel mnogo več? Sporoči nam svoj komentar, svoje razmišljanje.

Naslovna slika: Flickr

Comments

Mojca pravi:

Znanje je pri nas kar podcenjena dobrina. Vsi bi ga imeli (po možnosti še računali naprej), vendar pa zanj najraje ne bi nič plačali 🙂
Vsekakor pa ima znanje svojo ceno, ki sem jo sama pripravljena plačati, naj bo to osebni coaching, nova znanja v zvezi z mojim delom ali pa storitev, ki jo namesto mene opravi nekdo drug.
Tako da ja, se strinjam s Sabino.

Danijela pravi:

Znanje. Ali ga imamo v Sloveniji dovolj ali premalo? Kot opažam sama lahko rečem premalo. Gospodarstvo drsi navzdol, pa za to niso krivi samo politiki, kajne? Sploh si ne predstavljam kaj se zgodi, če se v svoji stroki ustavim pri pridobivanju novega znanja. Trg v kozmetični industrije je eden med bolj razvijajočimi se trgi in znanje tu pač mora sledit razvoju in potrebi trga.

Smatram, da so osebna srečanja in pridobivanja znanja veliko bolj kakovostnejša kot skupinska. Je pa res, da so verjetno tudi skupinska (delavnice, seminarji, itn…) cenejša. Kje in koliko pa posameznik ali posameznica vloži v nadgradnjo znanja pa je odvisno samo od nje oz. njega.

Dodaj odgovor