Pisanje člankov za blog je samo majhen del tega, kar obsega bloganje. To je ena prvih stvari, ki sem se jih naučila, ko sem se začela poglabljati v svet spleta, blogov in spletnega marketinga. Poleg tega, da si dober pisec, si hkrati tudi fotograf, urednik, promotor in deklič za vse ostale zadeve, pa naj še tako odurno smrdijo po html kodah, o katerih nimaš pojma.
Slika: Flickr
Alex Beadon mi je v enem izmed svojih video blogov dala izvrstno idejo, kako lahko začnem. Dejala je: Tudi če se še sploh niste resno lotili svojega posla, lahko ta trenutek vseeno lahko naredite nekaj, karkoli. Kot primer je navedla Facebook Fan Page, kjer se lahko začnete morebitnim sledilcem predstavljati s svojim izdelkom, storitvijo ali dejavnostjo.
Svoj ˝začetek˝ lahko obelodanite tudi kako drugače, ne samo s promocijo na socialnih omrežjih. Lahko si izdelate osnutek svoje poslovne vizitke ali pa izberete grafični dizajn za svojo spletno stran. Poiščite točko, kjer lahko začnete in to vam bo dalo dodatnega zagona, motivacije in tudi morebitnega veselja ob prvih premikih v pravo smer.
Kot je predlagala Alex, sem se sama tega lotila s promocijo na socialnih omrežjih, vendar se nisem odločila za Facebook, saj ga že poznam, prav tako pa sem želela tam deliti s prijatelji svoje delo na blogu, ki pa ga še ni bilo. Tako sem si pred nekaj več kot enim letom ustvarila svoj Twitter profil, saj ga do takrat še nisem imela. Poimenovala sem ga tako, kot se bo imenoval moj blog in dodala kratek opis, da sem sporočila tviterašem kdo sem, kaj počnem in kaj je moj namen.
Moj opis se je glasil:
Journalist by profession, photographer by passion, wanderlust at heart. Travel blog coming soon.
Moj namen prisotnosti na Twitterju je bil predvsem da se povežem z drugimi popotnimi blogerji in ostalimi ljudmi v industriji bloganja in spletnega marketinga. Poleg mreženja sem tako začela pridobivati tudi številne zanimive informacije, ki sem jih prej iskala samo preko iskalnikov.
Zaželeno je, da si na socialnih omrežjih prisoten z določeno kvalitetno vsebino, uporabno za ostale uporabnike. Ker je jaz nisem še imela, sem se posluževala predvsem deljenja vsebine drugih, ki se mi je zdela koristna tako zase kot za ostale blogerje. Kmalu se je taktika izkazala za hvaležno, saj sem začela pridobivati nove in nove sledilce. Danes jih imam že skoraj tisoč petsto, ne da bi sploh objavila svoj prvi zapis na blogu.
Tako sem nase opozorila nekatere druge blogerje in poznavalce spletnega marketinga, nekateri pa so me celo povprašali, kdaj bo moj blog zaživel. Navdušena nad odzivom in delovanjem Twitterja sta me v začetku leta čakali še dve presenečenji, ki sta se malodane zgodili v enem tednu.
Sprva sem preko Twitterja dobila sporočilo ene od blogerk, ki se je lotevala novega projekta in je iskala nove pisce. Po nekaj izmenjanih sporočilih me je povabila k sodelovanju, česar sem se iskreno razveselila. S sodelovanjem pri projektu bom tako dobila dodatno promocijo tako zase kot za svoj blog, ki je v začetni fazi še kako potrebna, sploh če kot bloger, pisec ali novinar nisi deloval izven meja svoje države.
Drugo sporočilo, ki mi je polepšalo dan, če ne kar mesec, je bilo sporočilo lastnika kompleksa apartmajev, ki mi je sporočil, da sodelujejo tudi s popotnimi blogerji in novinarji. Popotni blogerji namreč sodelujejo s številnimi turističnimi organizaciji in ponudniki turističnih storitev, ki v zameno za recenzijo na vašem blogu nudijo nekatere svoje storitve.
Marco, lastnik kompleksa apartmajev in sob za turiste, ki jih oddaja na zahodni obali Italije mi je tako ponudil dve brezplačni nočitvi in po nekaj izmenjanih sporočilih sem se odločila za sodelovanje. Natančno sem si ogledala spletno stran, prebrala celotno zgodbo in se odločila, da se odlično ujema s tem, o čemer želim pisati na svojem blogu.
Največja napaka, ki jo bloger lahko naredi je, da sprejme brezplačno storitev ali izdelek samo za voljo brezplačnega darila, kljub temu, da izdelek ali storitev ni v skladu z njegovim blogom. Na tak način lahko izgubite sledilce in svojo kredibilnost, ki ste jo gradili leta in leta. Zato se v tovrstne dogovore spuščajte preudarno in s trohico zdrave pameti.
S pojavljanjem na Twitterju, pa čeprav zgolj kot samo sledilka, in deljenjem koristnih informacij sem tako že vzbudila pozornost nekaterih ljudi, ki so me že povabili k sodelovanju, kar je zame eden tistih majcenih prvih znakov, da sem na pravi poti. Saj veste kaj pravijo, ko vse svoje misli, moči in sile usmerite v določeno smer, se začnejo stvari odvijati same od sebe.
Kakšni so začetni koraki, s katerimi ste se lotili svojih projektov? Mi lahko še kaj svetujete?