17:Urška Sršen, soustanoviteljica podjetja Bellabeat

Urška Sršen je kajtarka, kiparka, “the executor”, kot pravi sama sebi in (kot razlog tega intervjuja) soustanoviteljica podjetja Bellabeat.

Bellabeat je do danes doživel že precej medijske pozornosti, o startupu smo lahko brali npr. v TechCrunchu, Forbes, VentureBeatu in sedaj tudi na GR8 (/narcizem off). 🙂

Posebnost Bellabeata je ta, da združuje ultrazvočno doplersko slušalko in aplikacijo za pametni telefon ter tako nosečnicam omogoča interaktivno izkušnjo, ki je do danes na trgu ni bilo. Sistemu je uspelo združiti potrebe na področju medicine in t.i. »home monitoringom«.

Več v intervjuju.

Osebna misel
*Urška Googla »cool mottos«* 🙂

Poslovni neuspeh
Na svoji kratki poslovni poti neuspeha še nisem uspela pridelati.

Podjetniški AHA moment
AHA momenti so zavajujoči.

Trenutni posel
Bellabeat – omogoča bodočim mamicam in očkom poslušanje plodovega srčnega utripa in sledenje poteku nosečnosti.

Spletni vir
Behance.com

Trenutno bere
Invisible Armies: An Epic History of Guerrilla Warfare from Ancient Times to the Present

Kje jo lahko kontaktirate
urska@bellabeat.com

Pozdravljeni! Moje ime je Urška Sršen in sem soustanoviteljica podjetja Bellabeat. Bellabeat se ukvarja z razvojem sistemov v perinatalni in neonatalni negi. V podjetju sem zadolžena za oblikovanje uporabniškega vmesnika, vizualne identitete in komunikacijo z javnostjo. Hkrati z zamudo pišem diplomsko nalogo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo.

*Googles: “cool mottos”* 🙂
Tilen: “Why not?” A bo?
Urška: *trenutni navdih* “We’ll sleep when we’re dead!”

Kot smo že ugotovili, nimam specifičnega “kul” življenjskega mota. Edino, kar lahko rečem je, da me motivira samo delo, ki ga opravljam. Pomemben pozitiven vpliv našega skupinskega dela in strokovni dosežki.

V življenju vse delam zelo predano, ker vedno počnem stvari, ki me veselijo in motivirajo. Zanimajo me najrazličnejše stvari in področja, vendar se vedno potrudim osredotočiti na nekaj, v čemur se počutim samozavestno in mi omogoča, da karseda izkoristim svoje sposobnosti. Mislim, da je to najlažja pot do poslovnega zadovoljstva in osebnega uspeha.

Mislim, da ima veliko ljudi pogum na glas govoriti o pomembnih stvareh. Problem je, da so velikokrat ostali preglasni, da bi se jih slišalo. Da ne govorimo o tem, da se zelo radi pretvarjamo, da jih ne slišimo.

Moja strast sta les in kitesurfing. Ne vem, kako je to dvoje povezano.
Tilen: Ali si kdaj “brain fart-ala”? (sounds too cool, not to ask) 🙂
Urška: Dnevno! Ponavadi začnem z resnim “brain fartingom” okoli 2h zjutraj. Tako vem, da je počasi čas, da se vdam v usodo in grem spat. Trenutno je ura 3:18 zjutraj…
Tilen: Za vse tiste, ki niste na tekočem – kaj je brainfart? Hecna povezava je v tem, da isti izraz obstaja tudi v kitesurfingu (oziroma kajtanju)! 🙂

Nikoli nisem imela posameznega vzornika ali vzornice. Pri svojem delu se poskušam zgledovati po dobrih, nadarjenih in inteligentnih ljudeh, ki jih spoznavam na svoji poti.
Tilen: Potem te naj izzovem. Povej mi eno dobro, eno nadarjeno in eno inteligentno osebo, ki je iz poslovnega sveta vplivala nate.
Urška: Trenutno sem zagledana v Elona Muska. Na žalost ga ne poznam osebno. Zaenkrat. 🙂
Tilen: Sva že dva! 🙂

Se popolnoma strinjam, zato se sama niti ne spomnim kakšnega hujšega neuspeha. Pot je vedno polna manjših ali večjih spodrsljajev, vendar se to po mojem ne beleži kot neuspeh.
Tilen: Bistvo tega vprašanja ni toliko v tem, da priznaš nek svoj neuspeh, kot to, da poveš, kako si se soočila s tem in kaj si se naučila iz tega. Povej nam en tvoj poslovni spodrsljaj, ki si ga imela v preteklosti in kaj si se iz njega naučila.
Urška: Moj največji poslovni neuspeh do sedaj je bil, da nisem naredila varnostne kopije mojega novega delovnega računalnika. Predvčerajsnjim je v nenavadni nesreči pregorel in izgubila sem 3 mesece dela. Precej začetniška napaka, ampak kaj, ko sem verjela, da bo nov novcat računalnik vseeno zdržal vsaj kakšnih 5 mesecev, preden me mora začeti resno skrbeti. Kaj sem se naučila? Če si glavni oblikovalec uporabniškega vmesnika, NAREDI VARNOSTNO KOPIJO DELOVNIH DATOTEK! Oh…

Druga napaka, ki sem jo večkrat ponovila na svoji začetniški poslovni poti je, da se spuščam v poslovne pogovore, za katere že vnaprej vem, da ne vodijo nikamor. Dejansko se hitro naučiš, za katere stvari nima smisla zapravljati časa, nekoliko več časa pa traja, da si dovolj odločen, da takoj rečeš “ne”.

Ne verjamem v AHA momente. Mislim, da je, kot ste napisali v prejšnjem vprašanju, bistvena pot. Zelo romantično je misliti, da briljantne ideje padajo ob strmenju skozi okno v deževno popoldne. Do pravih idej, predvsem pa rešitev, se pride preko intenzivnega dela. Do rešitev vodijo nešteti poizkusi, spremembe načrta, ovinki, koraki nazaj, brisanje datotek in tako dalje. To me je naučilo že kiparstvo. Inspiracija je zelo majhen del celotnega procesa.

Družina na drugi strani sveta.

Moje delo me žene samo po sebi.

Mislim, da je v tem moj poslovni partner Sandro veliko boljši in ravno v tem se dopolnjujeva. On je zadolžen za velikopotezne premike, jaz poskrbim, da so vse stvari znotraj tega »poštimane« in so pripravljene na te premike. On je »the dreamer«, jaz sem »the excecutor«.

Več kot?
Tilen: V enem svojih zadnjih člankov sem omenil raziskavo, ki so jo naredili v ZDA in ki skuša ovrednotiti količino sredstev, ki jih moraš zaslužiti, da si srečen (brez finančnih skrbi). Ta vsota v povprečju znaša 75.000$ na leto. Zakaj ne zaslužiš torej 75.000$ na leto? 🙂
Urška: Trenutno si s Sandrom še ne izplačujeva plač, tako da se še nekako preživljava s prihranki. Prvi plači si sicer nameravava izplačati kmalu, saj je Bellabeat že nekaj časa profitabilno podjetje, poleg tega smo ravnokar uspešno zaključili svoj prvi investicijski krog. Ne glede na to, najini plači niti približno ne bosta presegali “sanjskih” $75.000.
Sicer nerada stresam dodatno sol na naše rane, ampak $75.000 je sicer zares povprečna (če ne kar podpovprečna) plača v Silicijski dolini. Res je, da je to za nas veliko denarja, vendar je v okolici San Francisca težko udobno preživeti z malo več kot $6000 mesečne plače. Že sami stroški najema stanovanja krepko presegajo $3000.

Ne glede na to pa oba s Sandrom trdno verjameva, da so najbolj uspešna podjetja tista, kjer ustanovitelji oziroma vodje podjetja, na prvo mesto postavijo rast podjetja in zaposlene. Šele ko so vsi, ki so ti pripravljeni pomagati zgraditi vizijo in doseči cilj, preskrbljeni, si kot vodja upravičen do plačila. Ko se bo to zgodilo, bom zaslužila več kot nič. Za mojih 24 let, v tem trenutku, to niti ni tako slabo.

Verjetno bi rekla, da sem preveč neposredna in vedno rečem kakšno preveč.

Po tem, koliko imam dela.

Prijaznost, seveda.

S Sandrom sva uspela zgraditi ekipo, ki živi za Bellabeat vizijo. Smo zelo dobri prijatelji in nič nikoli ne ostane nedorečeno ali prikrito. Mislim, da je to vsem všeč in da nas dodatno navdaja z željo, da delamo skupaj. Motivira tudi, da se malo dodatno razvajamo, gremo skupaj na izlete, kosila, v kino, zaposleni, če želijo, potujejo na sestanke v Z.D.A., Kitajsko, po Evropi. Vsi smo v svojih zgodnjih dvajsetih in takšen način življenja se nam zdi zabaven in nas vzpodbuja k produktivnosti.

Trenutno si zelo težko zamislim, kaj bi naredila. V Bellabeat sem vložila vsak dan svojih zadnjih dveh let življenja in vse prihranke in težko je reči, da bi se z lahkoto obrnila in počela nekaj drugega.

Kot kaže, se jeseni vračamo v San Francisco.
Tilen: Bi lahko na ta način delovali tudi kje drugje v tem trenutku? London npr.?
Urška: Ne. Zahodna obala, oziroma tako imenovana Silicijska dolina, je trenutno (oziroma že nekaj časa) najboljša lokacija za razvoj tehnoloških podjetij. Glede na to, da smo zaključili dva startup programa, Startupbootcamp v Berlinu in Y Combinator v Mountain View-u in uspeli prodreti tako na evropsko, kot na ameriško tržišče, smo iz prve roke izkusili dva popolnoma različna poslovna ekosistema.

V Evropi se razvija kar nekaj startup “ekosistemov”, trenutno je najbolj aktivnen tisti v Londonu, sledi mu Berlin, ostanek Evrope pa praktično še ne obstaja na poslovnem zemljevidu. V Evropi je vlagateljev izjemno malo, so neizkušeni in se neradi spuščajo v rizične situacije. Zaradi tega in zaradi zelo konzervativnega tržišča startup podjetja dosegajo manjše vrednosti in niso sposobna zbrati resne investicije, ki bi jim omogočale kotiranje na svetovnem tržišču.

V Ameriki je situacija drugačna. “Startup tradicija” se je začela razvijati že pred kakšnimi štiridesetimi leti. Tu ljudje točno razumejo, kako se tehnološko podjetje razvija, kakšne so potrebe takšnega podjetja in so s teboj pripravljeni tvegati. Tudi finančno. Morda lahko opišem situacijo kar z besedami Američanov (Američani so poznani po praktičnem poenostavljanju):

Europe is the land of “the talkers”, America is the land of “the doers”. Mi smo “doerji”.

O sebi ne razmišljam kot o podjetnici. Definitivno pa uživam v tem, kar počnem.

Bellabeat pomaga bodočim staršem pri spoznavanju nosečnosti in navezovanju stika s plodom. Nisem še bila noseča, vendar mislim, da bom najbolj radovedna in zaskrbljena nosečka na svetu. Že sedaj sledim svoji aktivnosti, spanju, prehrani in nekaterim vitalnim znakom. Ko bom noseča, bom ravno tako želela vedeti, kaj se dogaja z mojim telesom in plodovim zdravjem. Predvsem komaj čakam, da slišim tiste prve utripe plodovega srčka. Vsak dan doživljam te izkušnje naših kupcev in moram reči, da me čisto vsakič gane. Še posebej me razveseli, ko nam pišejo bodoči očetje, ki večine nosečniških izkušenj ne morejo izkusiti sami ali pa jih zamudijo. Mislim, da jim Bellabeat omogoča, da se počutijo bolj vključene v nosečniško nego in povezane s plodom. Vsak dan sem vesela, da lahko pomagam ustvarjati nekaj, kar ljudem dejansko koristi in ustvarja lepe občutke in trenutke.
Tilen: Koliko lahko vaš izdelek “nadomesti” obiske pri ginekologu? Bom dodatno vprašal – ali ima vaš izdelek predvsem priokus zabavne elektronike ali ga tržite tudi delno kot “medicinski” pripomoček?
Urška: Trenutno naš izdelek nikakor ne nadomešča obiske pri ginekologu. Vendar pa trdno verjamemo, da visoko tehnološki izdelki, kot je Bellabeat in ostali mHealth sistemi, počasi izboljšujejo domačo nego, osveščenost pacientov in so nosilci tehnološkega napredka zdravniške nege. Naš dolgoročni cilj je izdelek, ki bi pomagal pacientkam, da se aktivno vključijo v skrb za zdravje v nosečnosti, olajšal delo zdravnikom in zmanjšal stroške javnega zdravstva. Mislimo, da smo z Bellabeatom na pravi poti do uresničitve “home monitoring” sistema, ki bo v prihodnosti zdravnikom omogočal boljši, lažji vpogled v pacientkino stanje in skrb za njihovo zdravje.

Osebno.

Zelo nerodno. Priznam, da se zelo težko znajdem v vsej poplavi »komunikacije«. Ko delam, sem zelo osredotočena in medmrežna komunikacija mi predstavlja en velik šum, ki me bolj kot ne, dekoncentrira. Kriva sem zamujanja z odgovori na e-maile, spregledanja sporočil, velikokrat pozabim kdo in kje mi je kaj napisal… Na srečo je moj soustanovitelj v tem veliko boljši. 🙂

Bellabeat izvaja nekaj online marketinga, največ v obliki Facebook oglasov. Mislim, da se nam to trenutno najbolj obrestuje. Rahli »spam« je nujno zlo.

Multi-senzorske nosljive naprave.

Upam, da to pravočasno izvem, da se ne bo nikoli zgodilo.

Mislim, da smo trenutno mi tisti, ki najedamo konkurenco. Težko te nekdo vrže iz posla, če ostajaš fleksibilen in ekonomičen.

Marketing in promocijo.

Težko je na to tako gledati. Veliko stvari, ki smo jih naredili na začetku, se nam zdaj zdijo nepotrebne ali celo neumne. Ampak iz vsake poteze smo se toliko naučili in pridobili neprecenljive izkušnje, da ne vem, če bi bili danes tam, kjer smo, če ne bi naredili vse točno tako, kot smo.
Tilen: Eto – tvoj odgovor je dopolnil moj zgornji odgovor o neuspehu. 🙂

V prilagodljivosti in inovativnosti. Tudi po ozadju in izkušnjah ekipe. Trdno verjamem, da imamo najboljši team. Smo prilagodljivi, iznajdljivi in izredno motivirani. Ni se enostavno boriti na tujem tržišču, še posebej ne v Z.D.A., kjer že evropski startupi veljajo za manj vredne, kaj šele tisti iz – kje že?! Vendar mislim, da se tudi konkurenci ni enostavno boriti proti ekipi posameznikov, ki so navajeni na to, da nam je bilo marsikaj veliko težje doseči, pa še vedno vztrajamo. Veliko ljudi smo izredno presenetili in tako mislimo tudi nadaljevati.

Morala bi več spati in telovaditi. Manj brezciljno brskati po youtube-u.
Tilen: Viralni videi, mačke ali kaj tretjega? 🙂
Urška: Uh… Ancient rulers. Rise and fall of empires. Secret Armies. Croatian Kings. She wolves – England’s Early Queens. Ancient Aliens. Alien abductions. Paranormal. Haunting. Kakšen DIY video ali hairstyle tutorial… čudne stvari, v glavnem. 🙂

V preteklosti smo to počeli, vendar se do sedaj še nikoli ni obneslo. Predvsem smo iskali zunanje sodelavce za marketinške kampanje. »Outsourcing« je zelo težek, saj zunanji izvajalci v tako kratkem času težko dojamejo tvojo filozofijo in vizijo.

E-mail sporočila in Illustrator.

Sem ena tistih oseb, ki ni nikoli zadovoljna in si mora na silo postavljati meje oziroma se odločiti, kdaj je delo končano. Drugače lahko delam, dokler fizično ne omagam. Karkoli lahko »picajzlam« v nedogled.

Mislim da bi zaradi Sandra in ekipe, stopnje razvoja v kateri smo in začrtane dolgoročne vizije z lahkoto preživel. Na to gledam kot na velik uspeh.

Moj osebni denar je trenutno v strogem odtoku, vendar me to ne skrbi preveč. Je pa zelo pomembno skrbeti za finance podjetja.

Yes!

Lahko te naučim skuhati najboljši Chili con carne.

Na svoj kamniti kip nosečnice, ki stoji v stari zgradbi porodnišnice v Ljubljani. Mislim, da je precej kul.

Dobroto.

Mislim, da bi v mojem primeru ta pogovor potreboval več kot samo 3 stavke. Morda raje nekaj let.

Ne.

» Meet them, close them. «
Tilen: To je pa 100% Silicijeva dolina :), v smislu, da Američani sploh ne hodijo na sestanke, če niso vsaj 50% sigurni, da bodo “segli v roko”?
Urška: Ni toliko o samem prepričanju, da bo sestanek uspel, kot v pripravljenosti narediti vse, da sestanek uspe.

Od kar smo uspešno »de-bug-ali« najnovejšo verzijo Bellabeat aplikacije, deluje vse perfektno.

Behance.com, vimeo.com, cabinporn.com, 9gag.com (oh ja, *scroll* *scroll*…).

Invisible Armies: An Epic History of Guerrilla Warfare from Ancient Times to the Present

*Urška kliče zunanje sodelavce*.

Če bi moj team slišal, da sem dobila »ekstra« 500 eur, bi morala vsem kupit nove slušalke. Stalno jih krademo drug drugemu. In jih vse peljati na sushi. Po sushiju bolje razmišljamo. 🙂

Tilen: Urška, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem, da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!