Spletni članki vredni branja #13

Ta teden sem za vas izbral 5 zanimivih člankov, ki pišejo:

  1. O tem, kako lahko naučimo svoje otroke, da postanejo podjetniki.
  2. O tem, kako lahko uporabimo video kot dodatek k naši marketinški strategiji.
  3. O tem, zakaj 8 urni delovnik danes ne funkcionira več.
  4. O tem, zakaj moramo premagati strah, da bi začeli s poslom.
  5. O tem, da so nekatera najbolj znana podjetja začeli podjetniki v srednjih letih.

Sledi nepozabnih pet.

1. 5 Ways to Teach Your Children to be Kidpreneurs (Infographic)

Kategorija: Starševstvo

otroci podjetniki
Slika: Flickr
Avtorja Adam Toren and Matthew Toren v članku predstavljata infografiko o 5 načinih, kako učiti utroke biti podjetnik. Članek je v bistvu uvod v njuno knjigo Kidpreneurs (Ste opazili v zadnjih nekaj letih koliko besed se je pojavilo s korenom “-preneurs” v smislu infopreneurs, intropreneurs, mompreneurs ipd.?) in spletno mesto kidpreneurs.org.

Smisel učenja otrok podjetništva je lepo podan v samem uvodu članka:

Kot podjetniku ti je dostikrat težko opisati kaj pravzaprav počneš drugemu odraslemu, kaj šele otroku. Naučili smo se, da je najboljši način podajanja razlage pravzaprav učenje, kako lahko otroci sami postanejo podjetniki.

Tudi osebno se v zadnjem letu dostikrat sprašujem, kje tičijo razlogi, da v Sloveniji ni nekega sistematičnega učenja podjetništva ali v rednem sistemu izobraževanja ali v neformalnem načinu. V obliki neformalnega izobraževanja in novic obstajajo sicer razni projekti v smislu Mladi podjetnik, srce-slovenije.si, startaj.si ipd., pri izobraževanju v šolah pa capljamo za razvitimi državami, ki gojijo uspešno kulturo podjetništva.

Torej, katerih je po mnenju avtorjev 5 načinov učenja podjetništva za otroke?

  1. Pustite otrokom, da razmišljajo izven vseh meja.
  2. Naučite otroke osredotočenosti na cilj – tako jih boste naučili odgovornosti.
  3. Podpirajte njihov uspeh, a kar je še pomembneje: preusmerite njihovo ponavadi negativno energijo pri neuspehu v prepoznavanje novih priložmosti.
  4. Predstavite jim enostavno različico poslovnega načrta.
  5. Investirajte vanje, toda ne v obliki, da jim preprosto date denar. Vključite jih v poslovni proces, naj opravijo neko delo za ta denar. In ne samo to. Naj se pogajajo za svojo nalogo!

p.s. Močno, močno priporočam ogled 2 TED govorov na to temo:

2. Your Blog Needs Its Own Video Channel – Here’s Why You’re Missing Out on Your Success

Kategorija: Video marketing

video blogging
Slika: Flickr

V današnjem času se vsak na svoj način bori pridobiti pozornost spletnega občinstva, bodisi pišete o kuharskih receptih, popravljanju avtomobilov ali kot v našem primeru, predstavljanju uspešnih podjetnikov. In to ni lahka naloga, še zdaleč ne. Kar postavite se v vlogo ali potrošnika ali preprosto iskalca informacij in boste kmalu ugotovili, da ste vsako sekundo bombardirani z informacijami. V grobem lahko rešitev poiščem v dveh elementih: super ozko specializirani niši (npr. ne samo popravljanje avtomobilov, ampak popravljanje Fiatov, ki so bili izdelani med 1985-1990) in v različnih nalogah podajanja vsebin (članki, infografike, video objave,…)

Robyn-Dale Samuda v članku opisuje 4 elemente, ki se dotikajo video bloganja:

  1. Vaš blog je vaša medijska hiša.
  2. Kot pisec vsebin, se pravzaprav ne razlikujete bistveno od medijskih hiš, kot so CNN, New York Times ali Time Warner. Tako kot oni, tudi vi poskušate živeti od pisanja vsebin, edina razlika je pravzaprav v velikosti. Preverite, kako medijske hiše podajajo informacije, kakšne načine uporabljajo (razvoj blagovne znamke, targetirana publika, osredotočenost). In nato razvijte svoj, podoben mindset.

  3. Prednosti video vsebin
  4. Avtor na tem mestu omenja predvsem prednosti iz vidika SEO. Video vam bo omogočil fleksibilnost pri predstavljanju vsebin na edinstven način, kjer bo lahko prišla do izraza vaša osebnost. Konec dneva pa je pomembno, da video vsebine vključite v svoj marketinški arzenal, saj vam bodo definitivno pomagale doseči več ljudi.

  5. Vseeno je, ali ste na področju snemanja začetnik ali profesionalec, pomembno je, da začnete!
  6. Mnogo blogerjev (med njimi sem še danes tudi sam, pa redno javno nastopam!) se pogosto ne odloči za podajanje tovrstnih vsebin zaradi strahu pred kritiko.

    Resnica je naslednja. Nehajte se obremenjevati s tem, kako dobro kamero imate, kako dobro avdio opremo. Preprosto začnite. Na začetku bodo vaši videi totalno bedni, mimo tega ne boste mogli iti. Nihče ni bil pred kamero že na začetku popoln. Potrebno bo vaje, veliko vaje. Kaj je vaša vstopnica za uspeh? Vaš edinstven način pripovedovanja zgodbe. Bolj kot boste transparentni in bolj kot boste samosvoji, prej in bolje se bo vaša publika lahko identificirala z vami.

  7. Kje lahko najdete nasvete?
  8. Avtor priporoča serijo posnetkov Dereka Mullerja, ki govorijo o tem, kako pripovedovati zgodbo. Nujne vstopne točke pa so seveda youtube.com, vimeo.com in npr. spreecast.com.

p.s. Zakaj sem vključil ta članek v izbor? Ker se že dooolgo časa tudi sam spogledujem s tem in ker sem mnenja, da je to še neizkoriščeno področje slovenskih tržnikov. (V kolikor bi kdo rad sodeloval pri tem projektu, naj mi piše!)

3. The Problem With the Traditional 8 Hour Work Day

Kategorija: Organizacija dela

8h delovni dan
Slika: Wikipedia

Gostujoči članek Harrya Campbella govori o izzivih 8 urnega delovnika (Se tudi vi vedno praskate po glavi kaj je pravilno? Delovnik, delavnik? No, da razčistimo – delavnik je dan, na katerega delaš, medtem ko je delovnik čas dela oz. delovni čas.)

Ste vedeli, da je 8 urni delovnik nekaj, kar se je začelo že pred 160 leti v času industrijske revolucije? Kljub temu, da v današnjih časih ta način dela ne ustreza več, se ga v 95% javnih ustanovah in podjetjih še vedno držimo. Ker je to pač ena izmed tistih stvari, ki je obveljala..

Generacija milenijcev je po mojem osebnem mnenju tista, ki bo začela konkretno spreminjati mentaliteto 8 urnega delovnika. Klasična podjetja se spreminjajo, mladi se na podlagi ideje združujejo v startupe, delajo od doma, delajo v skupnih prostorih čez noč ipd.

Avtor se v članku osredotoči na 3 elemente t.i. “9-5 (nine to five) delovnika”:

  1. Veliko delovnih mest ne potrebuje 8 urnega delovnika.
  2. Naslednji stavek bo razjezil verjetno veliko ljudi, toda iskreno se vprašajte – kdaj ste nazadnje delali POLNIH 8 ur? Vsi imamo izkušnje, ko pridemo “nekam” urejati “kakšno” stvar, pa so tam ljudje, ki so slabe volje in dejansko nimajo česa za delati. Delodajalci tako (tudi nevede) plačujejo precej časa, ki ga delavec pravzaprav ne opravi – ker preprosto v določenem trenutku ni česar za delati.

    V sistemu, ki je trenutno v veljavi v večini podjetij, zaposleni menjamo svoj čas za denar. Na delovnem mestu smo 8 ur in delodajalci nas plačujejo za 8 ur. Rešitev, ki jo poznajo predvsem podjetniška okolja, leži v izmenjavi denarja za dodano vrednost. V smislu, koliko je vredna razrešitev določenega izziva?

  3. 8 urni delovnik ponavadi ne omogoča maksimalne ustvarjalnosti in produktivnosti.
  4. Nekatera podjetja si tega sicer močno želijo, ampak ljudje nismo stroji. Nimamo gumba, ki bi ga preprosto pritisnili za vklop ob 9 zjutraj in izklopili ob 5 popoldne. Čeprav konstanten urnik pomaga pri produktivnosti, tega ne smemo izenačiti z 8 urnim delovnikom, ki definitivno ne upošteva raznolikega človeškega ritma. Tako kot avtor, tudi sam ugotavljam npr., da sem najbolj kreativen med 8 in 11 uro zjutraj in po 8 uri zvečer.

    Ljudje smo ponavadi najbolj ustvarjalni v časovnih blokih preko dneva ob upoštevanju časa za krajši počitek. 8 urni delovnik tega preprosto ne omogoča.

  5. Ljudje ne marajo omejitev.
  6. Že sama slika na začetku članka govori o tem. 8 ur spanja, 8 ur dela in 8 ur, ki ga lahko porabimo na svoj način. In tako do konca življenja. Poleg tega moramo k temu prišteti še prevoz na delo (v mojem primeru npr. 1 uro v vsako smer, ki skrajša čas v zasebnem življenju na 6 ur) in nič čudnega, da to lahko vodi v nezadovoljstvo.

    Podjetja, ki ne popustijo pri 8 urnem delovniku, bodo kmalu ugotovila (in že ugotavljajo!), da bodo izgubila svoje najboljše zaposlene na dva načina. Ljudje bodo šli v službe, ki bodo časovno prilagodljivejše ali pa bodo začeli svojo poslovno pot.

4. How to overcome your fear of starting an online business

Kategorija: Motivacija

strah
Slika: Flickr

Ramit Sethi je eden tistih ljudi, pri katerih na začetku nisi čisto siguren, ali gre za “legit” podjetnika ali prebrisanega spamerja. Zadnjemu v prid govori tudi naslov njegove spletne strani, ki je “I will teach you how to be rich” oziroma “Naučil vas bom, kako postati bogat.”. Toda, ko se resnično spustite v njegova dela, nasvete, knjige ipd., kmalu ugotovite, da gre za izjemno uspešnega podjetnika, ki živi to, o čemer predava. Njegovi finančni nasveti so se pojavili na spletnih mestih, kot so CNN, Wall Street Journal, ABC News, FOX Business, PBS, The New York Times, CNBC, REUTERS ipd. Na problogger.net si lahko preberete obsežno recenzijo njegove znane knjige “I Will Teach You To Be Rich”.

Mimogrede, našel sem enega izmed njegovih študentov, ki je Slovenec – Primož Božič (ne najdeš namreč pogosto študije primera s Slovencem). Poglejte si npr. članek o Primožu z naslovom “How Primoz Bozic Used Ramit Sethi’s Zero To Launch Course To Get 500 Subscribers In One Month And Make $250/hr”

Ramit v članku obdela 3 pogoste strahove bodočih podjetnikov:

  1. Strah pred neuspehom
  2. O neuspehu govorim pogosto, saj želim v našo kulturo podjetništva vnesti mentaliteto, da neuspeh ne pomeni konca, ne pomeni obsodbe. Gre za učenje na napakah, brez katerih ponavadi posel ne bi bil, kjer je. Tudi zato pogosto izpostavljam neuspehe podjetnikov v intervjujih. Ne zato, da bi se nad njimi naslajali, temveč zaradi tega, da vidimo, kaj so se iz tega naučili in zakaj so zaradi tega danes boljši podjetniki kot so bili v preteklosti.

    Ramit pravi, da je lahko ostati v senci. Med povprečneži. Tam je udobno, nihče te ne gleda in nihče proti tebi ne kaže s prstom. Takšni ljudje ponavadi nikoli ne tvegajo, ne poskušajo kaj novega.

    Ramit ima (kar se mi zdi fenomenalna ideja btw) v Gmail računu oznako “Neuspehi”, kjer shranjuje svoje neuspehe. Pravi, da če ne doživi neuspeha vsaj 4krat na mesec, potem se ne trudi dovolj. Danes je uspešen tudi zaradi svojih neuspehov. Uspelo mu je in ni obupal, ker je vedel, da so neuspehi neizogiben del rasti.

  3. Strah pred neizkušenostjo
  4. Kaj če nimam prave izobrazbe? Kaj če je on bolj izkušen od mene? T.i. impostor syndrome (sindrom prevaranta) je lahko uničujoč element in posamezniku onemogoči njegov razvoj.

    Koliko vas je takšnih, ki ste čakali na dan, ko vam bo nekdo izročil nek papir, nek certifikat in s tem rekel:” Sedaj imate naše dovoljenje, da greste v svet in delate.”

    Nehajte že čakati na to dovoljenje! Vedno bo obstajal nekdo, ki bo “boljši” od vas, ki bo imel več znanja, več izkušenj, boljše zveze ipd. V kolikor boste ostali na tej stopnji razmišljanja, ne boste nikoli naredili prvega koraka v poslovni svet.

  5. Strah pred neznanjem
  6. Vsi jemljemo strah pred neznanim kot razlog, da govorimo o projektih, ki bi se jih lotili, pa se jih nikoli resnično ne lotimo. Velika večina od vas sanja o tem, da bi rada začela spletni posel. Vprašajte se, koliko časa že prebirate članke za članki in sanjate o ustvarjanju pasivnega prihodka?

    Tragikomično je to, ko se priložnost dejansko pojavi, najdemo vse razloge, zakaj to ne bo delovalo.

    Zavedajte se, da uspešni ljudje naredijo korake, še preden so dokončno pripravljeni. Zakaj? Ker vedo, da NE BODO NIKOLI DOKONČNO pripravljeni.

5. Ageism

Kategorija: Organizacija dela

ageism
Slika: Flickr

Kratek in jedrnat članek VC-ja (a.k.a. venture capitalist) Fred Wilsona o t.i. ageismu (diskriminaciji starejših).

V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj člankov na tematiko stari in mladi na področju razvoja tehnologije. Po eni strani ni nobenega dvoma, da je tehnologija v sami osnovi igra, v kateri se “igrajo” predvsem mladi. In nobenega dvoma ni, da so investitorji precej bolj naklonjeni k investicijam v podjetja, kjer so zaposleni ali jih vodijo mlajše osebe (npr. pod 30 leti).

A po drugi strani imamo podjetnike kot so Jimmy Wales, ki je pri 35 ustanovil Wikipedijo, Rober Noye pri 41 Intel, Ray Kroc pri 52 McDonald’s, John Pemberton pri 55 Coca-Colo.

Tako da se ni za bati za ljudje moje (skoraj 33) in višje starosto. Starost baje prinaša izkušnje. In to je neprecenljivo! 🙂

Namesto zaključka

12 teden in 5 zanimivih člankov.

Over and out,

Tilen