48: Sašo Novoselič, nosečniška fotografija

Sašo Novoselič je podjetnik, fotograf iz Celja, ki se primarno ukvarja z nosečniško fotografijo in fotografiranjem družin in porok.

Kot fotograf ima zelo zanimiva stališča, ki so (po pravici povedano) v precejšnjem sozvočju z mojim načinom razmišljanja:

• Nočem nekega vsesplošnega drvenja k meni, saj si želim, da pridejo tisti, ki si takšnih fotografij res želijo – zase, za spomin in ne samo kot trofejo za Facebook.
• V življenju je treba trenutke živeti.
• Nižje cene so za tiste, ki želijo čim več strank, dobiček in enoličnost.

p.s. Vse to je tudi glavni razlog zato, da je postal fotograf za nosečniško fotografijo moje boljše polovice, s katero pričakujeva konec januarja drugega sina.

Več v intervjuju.

Osebna misel
One day your life will flash before your eyes. Make sure it’s worth watching.

Poslovni neuspeh
Začetni stadij fotografiranja, kjer sem želel fotografirati vse – od A do Ž, vse skupaj pa je izpadlo bolj klavrno.

Trenutni posel
Nosečniška, poročna in družinska fotografija.

Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
Google.

Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Keith Richards – Life.

Kje te lahko kontaktirajo?
www.sasonovoselic.com (trenutno v fazi prenove), mail, Facebook.

Sem fotograf iz Celja, ki se večinoma ukvarja s fotografiranjem nosečnic, družin in porok.
Tilen: Skromen? 🙂 Povej mi, zakaj fotografiranje nosečnic? Glede na to, da precej obiskuješ koncerte (npr. Foo Fighters, Guns n’ Roses, Pearl Jam, U2, Metallica, Bruce Springsteen ipd.), si kdaj pomislil, da bi se nišno usmeril v fotografiranje koncertov?
Sašo: Skromen. 🙂 Zakaj nosečnice? Hmm, kaj pa vem. Sčasoma mi je to še najbolj zlezlo pod kožo in vedno znova, ko dobim povpraševanje za nosečniško fotografije, mi zaigra srce. Bolj, kot pri ostalih vrstah fotografije. O fotografiranju koncertov sem že razmišljal, a se nisem odločil, da bi ga opravljal kot delo. Koncerti so zame super sprostitev, kjer uživam brez fotoaparata in tam le pojem, poslušam in skačem.

Na koncertu me tudi ne boš videl s telefonom v roki, kjer bi snemal vse pesmi. Če bi fotografiral koncert moje najljubše skupine, sigurno ne bi užival tako, kot uživam v poslušanju. In škoda bi bilo, če bi npr. na Foo Fightersih moral razmišljati o fotografiranju, spotoma pa bi koncert spolzel mimo mene. Se pa občasno odpravim na slovenska koncertna prizorišča, predvsem v okolici Celja, in fotografiram koncerte, da zadovoljim ta del žilice.

Na travniku sem nabral regrat in iz stebel, ki sem jih namočil v vodo, naredil lepe zvite okraske. Le–te sem potem na ulici poskušal prodati mimoidočim. Žal ni šlo in sem ves razočaran mimoidoči gospe vse skupaj podaril.

Pred časom sem prijatelju za fotografiranje računal smešno nizko ceno. Samega fotografiranja je bilo 3-4 ure, potem pa še dodatne obdelave krepkih 12 ur. Zahvala za vse skupaj ni bila omembe vredna. Vse mi je dalo dovolj vetra, da sem sedaj odločen pri postavitvi cen in ne popuščam.
Tilen: Na začetku ponavadi ljudje, ki se spustijo v podjetništvo, mislijo, da potrebujejo kar največ strank. Kasneje se izkaže, da je precej bolj pomembno, da je teh strank precej manj in da so le te izjemno dobro targetirane. Izkaže se med drugim tudi, da je precej ceneje dobiti ponovno naročilo pri stranki, ki te je že najela, kot pri popolnoma sveži stranki. Moje vprašanje pri postavitvi cen pa je naslednje – koliko strank potrebuješ mesečno, da lahko rečeš, da preživiš in koliko, da lagodno živiš? 🙂
Sašo: Točno tako. Nočem nekega vsesplošnega drvenja k meni, saj si želim, da pridejo tisti, ki si takšnih fotografij res želijo – zase, za spomin in ne samo kot trofejo za Facebook. Potem se je tudi lažje potruditi in narediti kvaliteten izdelek, ki je v ponos meni in stranki. Nikoli nisem štel, koliko strank bi bilo potrebnih za preživetje. Moj moto je, da če mi na koncu meseca kaj ostane, je OK. 🙂

Sploh pa ni pravila, saj nudim različne storitve z različnimi cenami. Veliko lažje je čez poletje, ko se vse prekrije še s kakšno poroko. Včasih pa vskoči tudi kakšno komercialno naročilo. Glede postavitve cen imam tabelo, po kateri določam ceno in v njej so upoštevane vse ure dela. Če komu cena ni všeč, je cenejših (in dražjih) ponudnikov dovolj.

Trenutni navdih mi je veselje do tega, kar delam in odziv na prejete fotografije. Našel sem svoj stil, usmeril sem se v pravo smer in fotografiram samo tisto, kar me res veseli.

Dosti ljudi razmišlja o tem, kako nekomu drugemu v obraz povedati to, kar si resnično misli o njem. Veliko je takšnih, ki o tem samo razmišljajo, zelo malo pa takih, ki to dejansko naredijo.
Tilen: Si že kdaj to naredil in kaj si se iz tiste situacije naučil?
Sašo: V zadnjem času se navajam, da povem to, kar čutim oz. če mi nekaj ni všeč, tega ne naredim in povem zakaj. Pred kratkim sem zapustil nek posel, ker se nisem strinjal z določenimi zadevami. Videl sem, da bi bilo vse skupaj na silo, zato sem povedal, kaj mi leži na duši in odpovedal sodelovanje.

Da sem čuden, poseben. Vendar, sem raje drugačen in se dobro počutim v svoji koži, kot pa, da sledim množici in ugajam vsem.

Uspeha ne merim, npr. z denarjem. Rad sem srečen v življenju, rad potujem, uživam in če mi je to dano, se mi zdi, da sem uspel.

Lepa beseda vedno lepo mesto najde. Dejstvo je, da so težavne stranke v vsakem poslu in z več izkušnjami se tudi lažje soočamo z njimi. Še tako slaba oz. težavna stranka je lahko pot do uspeha. Nikoli ne veš, kdaj bo kdo potreboval fotografa še izven storitve ali odnosa, v katerem sta trenutno. Zato se je potrebno potruditi pri vsakem posamezniku.

Že samo to, da sprejmem to delo, ki ga rad opravljam, je dovolj dobra motivacija. Seveda pa so izleti v naravo in manjša razvajanja tudi prisotna ter lepo motivirajo za naprej.

Trma je ena izmed mojih lastnosti. Verjetno bi vztrajal čisto do konca.

Delati zase in žeti sadove svojega dela, v katerem uživam.

Vztrajanje je ključ do uspeha. Najlažje je takoj odnehati, a pravi rezultati potrebujejo čas.
Tilen: Koliko časa? Konkretno npr. koliko časa je minilo, da si dobil prvo stranko in koliko, da si lahko rekel, s tem denarjem, pa lahko preživim in koliko časa, da si lahko rekel, s tem denarjem pa lahko živim.
Sašo: Ponavadi vztrajam zelo dolgo, dokler vidim luč na koncu tunela. Ko se enkrat ta lučka ugasne, odstopim. 🙂 Seveda so neke omejitve, npr. ko zmanjka sredstev, ampak dokler je upanje, je treba zdržati. Nikoli ne veš, kdaj se zgodi preboj. Prve stranke te hitro najdejo, vendar traja kar nekaj časa, da potem začnejo redno prihajati.

Da sem lahko od fotografije začel živeti, je trajalo kar nekaj let. Vendar tudi danes ne morem reči, da je lahko živeti s tem. Sploh, če je za nami deževno leto, ki vse morebitne stranke odvrača od želje po fotografiranju v naravi. A to je potrebno imeti v zakupu in čakati na lepše vreme.

Najbolj me veseli to, da sem sam z učenjem in s pridnim delom dosegel prepoznavnost in da me ljudje sami kontaktirajo, ker si želijo fotografiranja pri meni. Poleg tega pa na podlagi dobrih priporočil k meni prihajajo še njihovi prijatelji.
Tilen: Večina fotografov, ki jih osebno poznam so samouki. Kako si se ti učil fotografije in kako slediš raznim novostim na tem področju? Tako na tehničnem, kot drugih sorodnih področjih v fotografiji.
Sašo: Tudi jaz sem čisti samouk. Od prvega kompaktnega fotoaparata, Canon Powershot S45 (ki ga imam še vedno nekje v predalu), ko sem z radovednostjo prebiral navodila za uporabo ter testiral, kako vse deluje. Internet je bogata zakladnica znanja in na srečo sem priden, tako da veliko berem in se ob tem učim. Še danes je tako.

Spremljam ogromno forumov, blogov in raznih fotografskih strani in berem vse, kar mi pride pod roko. Poleg tega se na Youtube portalu najde prav vse, kar človeka zanima. Le radoveden je potrebno biti in poiskati odgovore na vprašanja. Seveda pa brez vaje ni nič. Ogromno fotografov, ki šele vstopa v te vode, podleže branju specifikacij, ocenam opreme in prerivanju po forumih o tem, katera znamka je boljša, pozabijo pa na osnovno stvar, fotografiranje. Ni pomembno, kaj imaš, pomembneje je, ali to znaš uporabiti in še bolj pomembno, ali to uporabljaš. Za novosti s tehničnega področja poskrbijo razni namenski forumi, ki objavljajo govorice o prihajajočih tehnologijah.

Imam nečake in ti prav dobro vedo, kaj delam. Sem tisti, ki jih vedno znova fotografira. Za ostale sem stric s fotoaparatom, zaradi katerega na koncu, če so pridni, dobijo nagrado.

Fotografiraj ob sončnem vzhodu ali zahodu. Čez dan pa uživaj.

V življenju je treba trenutke živeti. Preveč izgube časa je s fotografiranjem različnih družinskih dogodkov, izletov in raznih mejnikov v življenju. Roko na srce, teh fotografij skoraj nikoli več ne pogledamo. Življenje je potrebno uživati in si detajle ohraniti kot spomin, v glavi in srcu. Zato se raje, v primeru da potrebuješ fotografije, prepusti profesionalnemu fotografu. Naj naredi kvalitetne fotografije, ki bodo lep spomin, ti pa boš brez fotoaparata bolj neobremenjen in užival v trenutku.

Facebook je do sedaj naredil kar veliko za mojo prepoznavnost. V zadnjem času je malenkost popustil njegov zagon, a še vedno je glavni promotor mojih storitev. Seveda sta tudi dober odnos s strankami in njihovo zadovoljstvo ključ do priporočila njihovim prijateljem.
Tilen: Njegov zagon ali tvoj zagon? 🙂
Sašo: Njegov zagon, vsaj v smislu, kot ga je imel na začetku. Pipico oz. vidnost objav je Facebook priprl za okoli 80% in sedaj stremi k temu, da bi se objave sponzorirale oz. povečale vidnost končnim uporabnikom. To mi ni všeč, a glede na to, da je odlično in poceni orodje za marketing, se ne pritožujem.

Z dobro fotografijo laho brez plačevanja objav dosežeš ogromno ciljne publike. In tako smo spet na začetku, kjer pravim, da je pomembna kakovost in ne količina. 😉 Za kakovost se bo vedno našel prostor. Moj zagon še deluje. Popustil je samo pri prenovi spletne strani. A tudi na to se bom vrgel v kratkem. Zimski dnevi bodo ravno pravšnji za takšno vrsto dela.

Trenutno se med seboj pretepata promocija preko Facebooka in dober glas od ust do ust. Največ rezultatov, se mi zdi, pride od priporočil.

Že sedaj in tudi v prihodnosti moj posel zaznamuje huda konkurenca. Nizke cene foto opreme marsikoga hitro postavijo v vlogo fotografa. Posledično nižanje cen storitev razvrednoti delo pravih fotografov.
Tilen: Profesionalna oprema fotografa je vseeno precej draga stvar. Namesto, da te vprašam kakšna je vrednost tvoje opreme (ker vem, da imajo profesionalni fotografi ponavadi vsaj 15+ tisočakov v opremi), te vprašam, katero znamko uporabljaš največ in zakaj? In drugo vprašanje, kakšen je tvoj protiudarec takšnim nižanjem storitev?
Sašo: Uporabljam opremo znamke Nikon. Navezan sem nanjo in trenutno ne kaže, da bi menjal. Nekoč sem imel obdobje, ko sem uporabljal Canon, a sem skočil nazaj na Nikon. Pa da me ne napadejo sedaj tisti, ki radi krešejo mnenja o teh znamkah; obe znamki sta odlični za uporabo, le jaz sem bolj čustveno vezan na Nikon. Razlog so barve, ki so mi pri Nikonu všeč. Mogoče jih vidim samo jaz, saj vsi ostali pravijo, da ima Canon lepše. A ne vem, meni se ne zdi tako. 🙂

Protiudarec nižjim cenam storitve? Ravno danes sem razmišljal, da bom cene verjetno celo zvišal. Nižje cene so za tiste, ki želijo čim več strank, dobiček in enoličnost. Jaz nisem za te hece. Imam ime in ga ne mislim razvrednotiti v povprečno nizkocenovno storitev. Sploh pa ne v nek stil s kuponi ipd. Ljudje si morajo želeti kakovostnih fotografij in storitev, vendar morajo vedeti, da se to tudi plača. Na srečo nekateri to še vedo!

Vztrajal, iskal nove ideje, smeri. Vsekakor pa je kakovost tista, ki te drži v poslu. Zaenkrat mi to uspeva.

Prej bi se odločil stopiti v podjetniške vode.
Tilen: Kdaj?
Sašo: Takoj, ko sem videl, da sem dober fotograf in da bi šlo. 🙂

Inovativnost, drugačnost, kakovost in samosvoj stil.

Zelo dobro storitev, ki dostavi kakovostne končne produkte. Sicer obstaja konkurenca, ki ima tudi to, a takšnih ni veliko. Je pa, kot vsaka konkurenca, dobrodošla. Poleg tega imam svoj pogled na svet in to se odraža na fotografijah.

Več fotografiranja in manj sedenja za računalnikom.
Tilen: Zdi se, da je obdelava fotografij “a must” v svetu fotografiranja. Si kdaj pomislil oziroma poznaš kakšnega fotografa, ki si je izbral nišen način fotografiranja brez naknadne obdelave?
Sašo: Obdelava fotografij ni 100% nujna, vendar je potrebna. Če bi želel narediti vse na terenu, bi mi vzelo preveč časa. Poznam kar nekaj fotografov, ki delajo brez obdelave in izročajo fotke strankam direktno s fotoaparata. Žal so takšne fotografije primerne le kot reportažne in me ne pritegnejo preveč. Škoda, ker včasih je potrebno čisto malo osnovne obdelave, da fotografija zažari.

Zaenkrat zunanjih izvajalcev nisem potreboval. No, morda le za tisk fotoknjig.

Nič! Takrat ponavadi sladko spim. Izjemoma to rutino prekinejo nočni leti na potovanjih. Ampak to je sladko trpljenje.

Kolikor je potrebno. Včasih več, včasih manj, rad pa imam, da je delo opravljeno.

Delajte tako, kot bi delal jaz. Naj bodo stranke zadovoljne s storitvijo. Če bodo težave, pokličite.

Fotograf hitro postane zasvojen z nakupi opreme. Pomembno je, da ohraniš ravnovesje med prihodki in odhodki in predvidiš/vračunaš v to tudi dolgoročne izdatke.

Vpis na AJPES in DURS, postavitev spletne strani, FB profila… in gremo! No, odvisno od posla, še investicija v začetno opremo ter prava ideja.

Brez nogavic, da ga pošteno zazebe in se skrči. Potem gre lažje.

Matthew McConaughey, odličen igralec, ki bi se zagotovo znal vživeti v mojo življenjsko zgodbo.

You don’t know me.

Superman. Lahko letiš in mimogrede še pomagaš ljudem.

Ne bojim se nobenega vprašanja. Če pa bi že bilo kakšno, na katerega ne bi želel odgovoriti, enostavno ne bi odgovoril.
Tilen:Ni vprašanje, če se bojiš. 🙂 Vprašanje je ali si v mislih predvideval, kaj te lahko vprašam, pa te nisem. In kako bi si sam odgovoril na to vprašanje?
Sašo: Aha, sem očitno prehitro prebral vprašanje. Na intervju sem čakal, brez da bi razmišljal o vprašanjih, zato tudi ni nič takšnega, kar bi spadalo v to kategorijo. Rekel sem si, da se prepustim tvojemu zaslišanju, pa naj bo – kar bo! 🙂

Tvoja najboljša odločitev in tvoja največja napaka v življenju?
Tilen: Moja najboljša odločitev je definitivno ta, da usmerjam svojo energijo na področja v katerih sem res dober. Moja največja napaka pa je ta, da nisem te energije začel usmerjati prej.

Problem, s katerim se soočam, je doseg ciljne publike. S tem intervjujem je delček tega rešen. Torej je tvoja pomoč uspešna.

Tilen: Sašo, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!