Ponedeljkov #vprašajGR8

Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo razlike med SEO in SEM (odgovarja Andrej):

Slika: http://www.windsorwebdesign.ca/

Roko na srce, vsak si SEM in SEO razlaga malce po svoje. V tem odgovoru je napisana naša “kmečka logika”.

Glede na to, da sta si izraza zelo podobna, je med njima kar nekaj razlike in obe tehniki predstavljata velik pomen, ko gre za spletno promocijo in pozicioniranje spletne strani. Najprej si poglejmo kaj posamezna izraza pomenita in nato še katere so osnovne razlike med njima.

SEO (“search engine optimization” oziroma optimizacija strani za iskalnike) predstavlja strategijo, ki vključuje različne elemente, kateri so za spletno stran pomembni pri pozicioniranju v spletnih iskalnikih. Pri SEO so predvsem vključene on-site in off-site tehnike optimizacije in izključene metode, ki vsebujejo pridobivanje obiska s plačljivimi metodami (“PPC oziroma pay per click”). Zato dostikrat slišimo, da gre pri SEO za naravno oz. organsko pridobljen obisk in, da je SEO “brezplačno Google oglaševanje”.

SEM (“search engine marketing” oziroma iskalni marketing) je oblika spletnega marketinga, ki vključuje različne metode, katerih cilj je, da spletna stran pridobi na vidnosti v spletnih iskalnikih. SEM je strategija, ki jo večinoma vključimo v proces, ko je vsebina na spletni strani že objavljena.

Kje je torej razlika med SEO in SEM? SEO in SEM strategiji se pogosto uporabljata izmenično oz. jih za kar najboljše rezultate medsebojno prepletamo in čeprav imata nekatere skupne elementa, imata tako različne cilje kot strategije:

• Pred in po objavi vsebine. Kot smo že zgoraj omenili, SEO vključuje predvsem metode, ki jih izpeljemo pred objavo vsebine. Vključuje kvalitetno vsebino, analizo ključnih besed, meta elemente kot so meta oznake, meta opisi, naslovi, podnaslovi in ostale zadeve, ki spadajo v to področje. Na drugi strani je SEM katerega se lotimo, ko so vsebine na spletni strani že objavljene. Cilj SEM je predvsem analizirati učinek vsebine, ključnih besed in ostalih elementov, ki so pokazatelji kaj je potrebno še dodatno izboljšati oz. popraviti.
• Brezplačna in plačljiva strategija. Med tem ko SEM vsebuje tako ne plačljive kot plačljive metode, je SEO strategija, ki vsebuje samo ne plačljive metode.
• SEO kot del SEM.

Če je sem SEM del spletnega marketinga, je SEO del SEM. Poenostavljeno povedano (za nas): SEM = SEO + PPC.

Naslednje vprašanje se dotika pošiljanja predstavitvenih (“cold mail”) emailov (odgovarja Tilen):

S t.i. cold emaili imam “ljubim-sovražim” odnos.

Gre bolj za mentalno prepreko v podjetništvu (premagovanje lastnega strahu), kot kaj drugega. Ljudem je težko pošiljati sporočila, ki imajo v javnosti percepcijo “neželene” pošte in “statusa nadlegovanja”. Približno na istem nivoju, kot nam je težko slišati, da nam nekdo reče:”Ne.”.

Kako sem se tega lotil sam oziroma zakaj sem se sploh posluževal tovrstnih emailov (se jih mimogrede še danes)? Vbil sem si v glavo dvoje misli podjetnikov, ki jih izjemno spoštujem:

1. Če ponujaš kakovostno storitev ali izdelek in veš, da bo življenje osebe na strani prejemnika boljše, te ne sme biti strah tega dejansko tudi ponuditi. (James Altucher)
2. Da boš dobil prvih 10 strank, boš potil krvavi pot. V poslu ni sramežljivosti, moj prijatelj. (Gary Vaynerchuck)Po definiciji je hladni email email, ki ga pošljete nekomu, s katerim bi radi vzpostavili kontakt (bodisi z namenom direktne prodaje, prošnje za sestanek ipd.) in ga ali ne poznate ALI pa vas ni prosil, da mu pošljete email.

Na spletu imate takšnih in drugačnih primerov hladnih emailov kot trave in listja. Kljub temu, da zagotavljam, da ne boste z enim univerzalnim hladnim emailov, pa obstajajo primeri hladnih emailov, ki so bolj učinkoviti od ostalih.

Krajši odgovor glede uspešnega hladnega emaila bi bil:

Hladni email naj bo kratek, usmerjen direktno v bistvo in napisan, kot da ga je napisala dejanska oseba.

Daljši odgovor glede uspešnih sestavin hladnega emaila:

• Personaliziran email. Napisan naj bo za konkretno osebo in ne za nekoga, ki bo pač imel nesrečo, da prebira maile na info naslovu…
• Konkretno in direktno sporočilo. Lastniki, direktorji podjetij, so zaposlene osebe in ne bodo prebirali vaših romanov in pregledali deset priponk ter ugotavljali, kaj sploh hočete povedati.
• Eksperimantirajte z naslovi emaila. V veliki meri bo naslov emaila odgovoren za to, da bo nekdo prebral vaš hladni email. To pa še ne pomeni, da uporabljate “prijeme pod pasom” z naslovi kot so “re:” ali “NUJNO” ali kaj podobnega. Če bo prevelika razlika v tem, kar pišete ali “obljubljate” v naslovu in potem v sporočilu samem, bo stopnja zavrnitve še precej večja kot običajno.
• Kratko sporočilo. Napišite le par stavkov – kdo ste in zakaj pišete TOČNO njim.
• Poziv k akciji. NAPIŠITE na koncu emaila, kaj želite, da oseba, ki prejme email, naredi! Ponavadi je to poziv k sestanku (telefonski klic ali osebni sestanek), ki mora biti razumljiv. Vprašajte po 3 MINUTNEM SESTANKU in ne po pol urni predstavitvi!

Moji top nasvet pa bi bil (kar mnogim ni samoumevno):

Najpomembnejše je, da pošljete vsaj 2 ali 3 hladne emaile, dokler ne dobite enega od dveh možnih rezultatov. Oseba ali privoli v sestanek ali pa vas “vljudno odslovi”.

In enega izmed mojih najbolj uspešnih t.i. “follow up” emailov (ki je zadnji v sekvenci pošiljanja hladnega emaila), si lahko pogledate zgoraj. Oseba, ki prebere moj email, lahko preprosto odgovori samo z eno številko. Ta email je bil odgovoren vsaj za 40%+ boljši odziv.

Zadnje vprašanje je na temo uspešnih objav na Facebooku (odgovarja Tilen):

Slika: www.postplanner.com

Recepta za viralno objavo na Facebooku ni. Sorry. Ne obstaja.

Verjetnost, da bodo tvoje objave deljene, kot je bila Vin Dieslova ob rojstvu hčerke (8 milijonov ogledov in preko 100.000 delitev) ali da boš postal naslednji Psy s preko 2.5 milijardi ogledov na Youtube-u,…

… je približno takšna, kot da boš naslednji dobitnik lota.

Logika razmišljanja je v tem kontekstu popolnoma napačna. Ne razmišljajte, kako kul je, če imate 10.000 sledilcev na Facebooku (gre le za samovšečno metriko, ki nima nobenega pomena – če že, je precej bolj pomembno, koliko DELITEV imajo vaše objave). Razmišljajte predvsem v smeri, kakšno dodano vrednost lahko prinesete vašim trenutnim “113 sledilcem”.

Ok, zdaj ko sem te povedal. Obstajajo seveda objave, ki so deljene večkrat, kot ostale. Npr.

• Inspiracijske slike.
• Seznami.
• Memi.
• Motivacijske misli.
• Ipd.

Nič novega. V kolikor pa boste razmišljali na naslednji način, bodo tudi drugi tipi objav uspešnejši. Vprašajte se rajši po psiholoških sprožilcih, zakaj nekdo sploh deli neko novico.

In nekateri izmed odgovorov so:

• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli pametni. Zakaj mislite, da je tako veliko objav misli znanih ljudi? Poistovetenje.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli radodarni v vaši skupnosti. Npr. pomoč pri prodaji avtomobila.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli, da so v stiku z napredkom. Npr. deljenje novosti na področju znanosti.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bo vaš izdelek ali storitev izjemen. Nihče ne bo govoril o vaši restavraciji, če je bila hrana povprečna. Spregovorili bodo, če so zaradi vas bili pol noči na wc-ju ali pa če jih je hrana in strežba popolnoma fascinirala.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če verjamejo v vas in vedo, da vam tako lahko pomagajo.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če govori o nečem, kar si sami ne upajo povedati.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če jim plačate za to. “No shit, Sherlock.”

Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom

Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.

Kako nam lahko pomagate?

Tako da postanete aktivni in začnete postavljati vprašanja. Kako?

Preprosto izpolnite spodnji obrazec.