Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo procesa “onboardinga” (odgovarja Tilen):
Slika: medium.com
Eno izmed najtežjih vprašanj, ravno zaradi dejstva, da sem se do danes samo enkrat ali dvakrat srečal s to besedo – “onboarding”.
Šele ko sem šel prečesati razne informacijske vire, mi je postalo jasno, da mi je po drugi strani izjemno dobro poznan proces onboardinga. Predvsem onboarding spletnih obiskovalcev oziroma oblikovanje najboljše uporabniške izkušnje.
Na spletu obstaja 2 najbolj pogosti obliki onboardinga:
- onboarding zaposlenih (primer različnih faz),
- SaaS onboarding (poenostavljeno povedano gre za priročnik za uporabo spletne aplikacije, ki je v določeni fazi zastonj, z namenom, da uporabniki postanejo plačljive stranke).
Po Wikipediji je definicija onboardinga:
Onboarding je definiran kot proces pomoči novemu zaposlenemu, da se prilagodi v socialnih in izvedbenih aspektih na svoje novo delo hitro in brez težav. Glavni cilj onboardinga novih zaposlenih je povečati produktivnost in storilnost ter ustvariti skladnost med organizacijo in zaposlenim.
Pri SaaS onboardingu pa gre predvsem za oblikovanje uporabniške izkušnje pri uporabi določene spletne aplikacije. Nekaj literature na to temo:
- A Quick Guide To Successful User Onboarding for SaaS Products
- A Guide to SaaS Customer Onboarding
- The Secret to Successful Customer Onboarding
- What are some best practices for SaaS user onboarding?
- User Onboarding (primeri – toplo priporočam!)
Kvantitativne analize so izjemnega pomena za izboljšavo česar koli: aplikacije, spletne strani ali posla samega. Toda dostikrat se na račun številk pozabijo dejanski ljudje, dejanski uporabniki.
Ki niso le številka v Google Analytics.
Prvi korak je definitivno spoznati, da je treba svoje uporabnike, svojo publiko zelo dobro spoznati, na najbolj intimni ravni.
In to se naredi s pomočjo kvalitativnih pristopov – personalizirani emaili, kvalitativne študije kot so na User Testing, uporabniška podpora s pomočjo npr. chat aplikacije kot je Olark, uporaba vprašalnikov kot je Qualaroo in predvsem “good old fashion” ena-na-ena pogovori s strankami.
Pri nas je proces postavljanja vprašanj precej enostaven:
- Določimo cilj.
- Uporabimo vsa orodja, ki so na voljo, da dosežemo ta cilj.
V bistvu ne gre za nič drugega, kot za trdo delo, kjer je potrebno oditi iz svoje cone udobja in se dejansko pogovarjati s strankami:
- Kaj so njihovi razlogi za uporabo naših storitev?
- Kako merijo uspeh pri uporabi naših storitev?
- Kaj skušajo doseči?
- Itd.
Meni osebno je predvsem bolj pomembno, kako se obnašam do strank kot na kakšen način od njih pridobivam informacije, ki so pomembne za nadaljnji razvoj posla:
- Stvari vedno skušam predstaviti zelo preprosto in jasno (jasna navodila).
- Vedno sem direkten in ne olepšavam stvari.
- Vedno povem, kaj pričakujem.
- Vedno povem, da sem dosegljiv, ko me potrebujejo.
- Naenkrat se skušam osredotočiti na eno stvar.
Med tistim, kar ponujamo in načinom, kako stranka pride do tega, mora biti minimalno trenja. Takrat veš, da si dobro opravil svoje delo. V nasprotnem primeru – danes na spletu težko dobiš drugo priložnost.
Naslednje vprašanje se dotika neželenih objav (t.i. spama) (odgovarja Tilen):
V zadnjem času se mi velikokrat dogaja, ko delim svoj post na FB v skupine, katera članica sem, v komentar prejmem spam. Gre za ljudi, ki ponujajo finančna posojila in največkrat je tekst v slabo prevedeni slovenščini. Do sedaj sem FB javila, da gre za spam in brisala te objave. Zanima me kaj to pomeni za mojo komercialno stran, ali je rangirana slabše zaradi spamarjev? Kako se obvarovati pred takimi komentarji?
Slika: thatnonsense.com
Nič posebnega, zelo verjetno ne, lahko in težko.
To so odgovori na zgornja vprašanja. 🙂 Najprej nepovezan odgovor na vprašanje. Facebook in ostala družbena omrežja NISO le distribucijska omrežja za pretok potencialnih strank na spletno stran. Kljub temu, da je odziv na tovrstno strategijo objavljanja zelo nizek, ljudje še vedno počnejo to. Nehajte. Objavljajte na družbenih omrežjih vsebine, ki so “native” za tisto družbeno omrežje.
Spam je dobičkonosen posel in ravno zaradi tega razloga ne bo nikoli izginil. Lahko pa omilimo njegove posledice. Konkretno na Facebooku:
- Vedno javite, da gre za spam. Če Facebook “ne ve”, ne more ukrepati.
- Preverite svojo zgodovino prijavljanja v Facebook.
- Preverite svojo aktivnost na Facebooku.
- Preverite vse aplikacije, na katere ste prijavljeni.
- Filtrirajte sporočila.
- In najbolj očitno – zamenjajte geslo in preiščite svoj računalnik z antivirusnim programom.
Skratka – na Facebooku se je pred neželenimi komentarji precej lahko obvarovati, pod pogojem seveda, da ne klikate brezciljno vsega, kar se vam ponuja. Ali se boste tako znebili spama? Ne, spam se bo razvijal, kot se bodo razvijala orodja proti spamu. Največkrat pa pomaga preprosta kmečka logika. 🙂
Kar se tiče samega rangiranja komercialne strani zaradi spama. Negativni SEO je zelo resna zadeva, ki ima lahko zelo resne posledice za spletno stran:
- Preko spama se lahko vdre v spletno stran.
- Če nekdo gradi spamerske spletne povezave na vašo spletno stran, lahko to pomeni padec pozicij v Googlu.
- Itd.
Ampak kot razumem iz vprašanja, se dobiva neželene komentarje v FB poštni predal in ne direktno na spletno stran. Tako da tu ni direktne povezave in posredno težave.
p.s. In tudi če bi bila, obstaja veliko načinov, kako se pred tem obvarovati (poglej tu, tu in tu 🙂 ).
Zadnje vprašanje postavlja Bojan in je povezano z izpostavljanjem soustanoviteljev na spletni strani startupa (odgovarja Tilen):
Pozdravljeni! Koliko se vam zdi relevantno za potencialne kupce vključiti na spletno stran startupa predstavitev soustanoviteljev (slika, kratek opis, kontaktni podatki za npr. Twitter, Facebook ipd.)? Ali je to predvsem odvisno od narave izdelka? Npr. če govorimo konkretno o poslu s hrano.
Slika: aussiememes.com
Mislim, da je predvsem pomembno od tega, kakšna osebnost si.
Si bolj ekstrovertiran ali bolj introvertiran? Se dobro počutiš in predvsem “dobro obračaš” pod sojem žarometov? Če greš pogledati npr. okolje startupov v letu 2015 in pogledaš npr. najbolj uspešne ali tiste, ki so pridobili največ investitorskega denarja (vnesi v Google “best funded startups 2015”, “most successful startups of 2015” oziroma konkretno “best food startups”), boš videl zelo različne rezultate.
Predvsem kar se tiče osebne izpostavljenosti ustanoviteljev – njihovega osebnega življenja. Pri nekaterih boš težko našel slike njihove družine, nekateri pa svojo družino in celo svoje majhne otroke precej medijsko izpostavljajo. Tako da tukaj ni enoznačnega odgovora poleg tega, da poznaš samega sebe in slutiš globoko v sebi, kaj je prav zate.
Ne moreš kar “postati kul govorec”, če to ni del tebe. Lahko se sicer naučiš, ne bo pa to isto.
Kar me pripelje do naslednje glavne točke.
Avtentičnost.
Izpostaviti sebe, svoje intimno okolje, svojo družino je nekaj povsem drugega kot izpostaviti svoje podjetje in svojo ekipo. V današnjem povezanem svetu predvsem globalne multinacionalke prevečkrat pozabljajo na svoj človeški obraz. In to stranke čutijo. Ljudje se predvsem povezujemo z drugimi ljudmi in ne z logotipi.
Velika verjetnost pa je, da posel ne bo ne trpel, ne uspeval zaradi tega ali bo na spletni strani predstavljen soustanovitelj ali ne. Veliko ljudi namreč pozablja, da se posel zelo redko dela preko spletne strani. 🙂
Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom
Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.