Vsak ponedeljek odgovarjamo na vprašanja v zvezi z digitalnim marketingom.
Ta teden začenjamo z vprašanjem Toma Senekoviča (intervju z njim si lahko preberete tu) na širitve blagovne znamke na globalni trg (odgovarja Tilen):
Tilen žiw ;), evo eno vprašanje za tvojo novo rubriko… Kako bi se ti lotil širitve svoje blagovne znamke na globalni trg. Dejstvo je, da je potrebno ime blagovne znamke prilagoditi multilingual okolju, vendar kako? Na prvo žogo izbereš neko generično ime v angleščini, ker je ta tuj jezik nam pač najbližji? A na globalni ravni angleščina še zdaleč ni najbolj razširjen jezik, s takim imenom pa si se praktično pozicioniral na angleško govoreča območja, ki pa jih je takole na oko za manj kot milijardo od 7 milijard ljudi na svetu?
Lp, Tomo.
Kje je vzrok, da ljudje hočejo imeti “kul” ime za svoj posel? Zakaj hočejo imeti podjetniki:
- kratka imena,
- negenerična imena,
- imena, ki imajo sozvočje s kategorijo izdelkov, kjer nastopa podjetnik (npr. Easyjet),
- nelokalno ime (ki bo “preprečevalo” uspeh na globalnem trgu,
- imena brez negativnih prizvokov (ali veš, da telefon Lumia v španskem slangu pomeni prostitutko?)?
Ker imajo v osnovi preprosto logiko. Super ime = super posel.
Ko govorimo o pozornosti kupca, ki se z našim imenom sreča prvič, bo verjetno naredil sodbo o tvoji blagovni znamki na podlagi imena. O tem sem pisal že v prejšnji rubriki #vprašajGR8. Toda veš kaj? Posla ne delaš na rok 1 leta ali 2 let. Posla se lotiš z namenom daljšega časovnega obdobja. In na dolgi rok, ime blagovne znamke ne vpliva. Razen če imaš zanič izdelek. Potem boš tako ali tako ostal kmalu brez strank.
In kar je še bolj pomembno. Kupec ne bo (skoraj) nikoli kupil tvoj izdelek ali storitev, ko se bo z njim srečal prvič. Danes so kupci izjemno dobro izobraženi in bojo vložili precej svojega časa v raziskavo tvojega izdelka (npr. kaj o njem pravijo drugi). Ime tvoje blagovne znamke ali logotip bo tu sekundarnega pomena.
Lastnik in CEO podjetja Krossover Vasu Kulkarni pravi na to tematiko naslednje:
Ne verjamem, da ti lahko na dolgi rok “dobro” ime podjetja koristi, bolj verjamem, da ti lahko slabo ime škoduje. Če je ime podjetja pretežko za izgovorjavo, predolgo ali preveč podobno nečemu drugemu, kar že obstaja, se bo težko prebilo skozi ves šum.
Skratka – delaj na izdelku in se ne obremenjuj z imenom. 🙂
p.s. moje glavno vodilo pri vsem pa je tako ali tako:“Don’t assume, test.” Skratka validiraj ime v tvoji ciljni publiki npr. s Facebook oglasi.
Naslednje vprašanje sprašuje Damjan Žakelj na temo Facebook oglaševanja (odgovarja Tilen):
Pozdravljen Tilen, imam vprašanje v zvezi s prodajo zobnih ščetk, kako bi se lotil Facebook oglaševanja za spletno prodajo zobnih ščetk. Hvala in lep pozdrav, Damjan.
Vir slike: www.ehowzit.co.za
Damjan, najprej čestitke za pogum, da se spustiš v tako tekmovalno nišo, kjer imajo 4 igralci (Procter & Gamble, Colgate-Palmolive, Johnson&Johnson in GlaxoSmithKline) kar 72% delež izdelkov za ustno higieno. 🙂
Facebook oglaševanja zobnih ščetk bi se v osnovi lotil kot katerega koli drugega izdelka ali storitve in se nato prilagajal glede na specifike izdelka in specifike ciljne publike. Pogosto dobim vprašanje na temo, kako tržiti nek izdelek, ki ima “percepcijo dolgočasnega izdelka”.
Npr. klasična zgodba je marketing podjetja, ki se ukvarja z maloprodajo gradbenih izdelkov. Kako privlačno prodajati zidarsko žlico ali lopato? Preprosto. Tako da prodajaš sliko, kako si lahko s temi izdelki izgradiš svoj sanjski vikend. Skratka, prodajaš zgodbo.
Dolgočasen izdelek ne obstaja. Obstaja samo nezmožnost in neznanje prodaje le tega.
Poglej si npr. 2 kreativna oglasa za zobne ščetke.
Facebook je predvsem oglaševalec, ki ima v tem trenutku smrtonosno oglaševalsko kombinacijo. Izjemno veliko pozornosti s strani potencialnih kupcev in trenutno najcenejšo obliko oglaševanja ob maksimalnem dosegu ciljne publike.
V tem trenutku bom stopil korak nazaj, da umestim Facebook oglaševanje na pravo mesto (kot del prodajnega lijaka).
Skratka, imaš svojo spletno stran, na kateri prodajaš svoje zobne ščetke. Na vsaki tovrstni strani so potrebni naslednji elementi:
- Jasno napisano kdo si, kaj prodajaš in zakaj bi morali kupovati tvoje zobne ščetke in ne miljon ostalih.
- Zelo dobro predstavljene vse prednosti tvojih zobnih ščetk.
- Super vsebine, ki podučijo potencialne stranke o zobnih ščetkah in sorodnih področjih, kot je npr. ustna higiena.
- Optin za pobiranje emailov.
Vse zgoraj mora že imeti upoštevane elemente vitkega poslovnega načrta:
- Katere težave rešuješ s svojim izdelkom?
- Na kakšen način rešuješ težave?
- Zakaj so tvoje zobne ščetke vredne nakupa?
- Katere so tvoje cilje stranke?
- Itn.
Poskrbiš, da je stran optimizirana in čim bolje usmerjena v konvertiranje obiskovalcev v stranke. Nato narediš pristajalno stran, na katero boš usmeril promet, ki bo prihajal iz Facebook oglasov. Sporočilnost pristajalne strani in sporočilnost Facebook oglasov se morata tu maksimalno ujemati (drugače bo visok bounce rate). Npr. če imaš na Facebook oglasu sliko lesene ščetke, na pristajalni strani pa prikazuješ klasične, bodo obiskovalci hitro zapuščali stran.
Za same Facebook oglase pa potrebuješ predvsem kreativni del + ciljno publiko. Ko govorim o kreativnem delu, govorim o oblikovanju oglasa (slika in besedilo) in ko govorim o ciljni publiki, govorim o specificiranju tistih, katerim se bodo oglasi prikazovali.
Osebno mi takoj padeta predvsem 2 elementa, ki bi jih uporabil pri oglaševanju zobne ščetke:
- Specifično – Zakaj je moja zobna ščetka superiorna od vseh ostalih? (drugačen material izdelave, trpežnejža, okolju prijazna, “pametna”,…)
- Splošno – Kaj lahko neuporaba zobne ščetke naredi? (npr. “Zamenjava zobne ščetke je cenejša od zamenjave zob.”)
Glede ciljne publike se moraš odločiti, za koga boš naredil oglase in jih nato naredil izključno zanje. Npr.:
- Moški ali ženske.
- Starost 18-25 ali 30+.
- Zobozdravniki, zaposleni v vrtcih.
- Ipd.
In nato testiraš z nizkimi zneski. 5€ na dan. Testiraš slike, testiraš besedila, testiraš cene, testiraš ciljno publiko. Dokler ne najdeš tistega, kar deluje. In nato ponoviš.
Za konec priporočam, da začneš prebirati strokovnjake na področju Facebook oglaševanja, recimo :
- Jon Loomer
- Mari Smith
- Mark Schaefer
- John Haydon
- Andrea Vahl
- in ostale…
Zadnje vprašanje sprašuje Nuša Rozman in je povezano z brandingom na angleško govorečemu trgu (odgovarja Tilen):
Pozdravljeni, izdelujem unikaten nakit in želim ustvariti nov brand name in logotip za angleško govoreči trg – globalno. Želela bi se predstavljati kot oseba. Je bolje: “Nusha Rozman Art Jewelry” ali “NR Art Jewelry” , ali mogoče kaj drugega; recimo “art jewelry” samo kot opis, ime in priimek pa je brand name? Zaenkrat link do FB strani, spletna stran je v delu => https://www.facebook.com/NRartjewelry/. Zelo, zelo hvala za morebitni nasvet in lep pozdrav! Nuša
Na to vprašanje sem delno odgovoril že v prvem vprašanju. Iz mojega zornega kota je vseeno, ali bo ime blagovne znamke:
- Nusha Rozman Art Jewelry,
- NR Art Jewelry,
- Nusha Rozman (veliko oblikovalcev nakita ima samo ime in priimek),
- ali kaj tretjega.
Precej bolj pomembno je, kako se boš pozicionirala na trgu s svojimi izdelki in kako se boš promovirala.
Predvsem ali je Facebook pravi in najbolj učinkovit kanal za promocijo tvojega nakita? Mogoče bi morala poskusiti z drugimi družbenimi omrežji, kot so Pinterest, Instagram, Snapchat, kjer je pozornost čedalje večja in začeti delati na vsebinah, ki bodo vstopna točka za tvoje morebitne kupce:
- kako izdeluješ nakit,
- slike tvoje ciljne publike, ki nosi nakit,
- slike znanih oseb, ki nosijo nakit,
- orisi tvojih dni kot oblikovalka nakita…