14: Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting

O gospe Nevenki Črešnar Pergar bi lahko spisal samo povzetek življenjepisa s par tisoč besedami. Med drugim je bila članica prve pogajalske skupine za pogajanja s Hrvaško glede Jedrske elektrarne Krško, v letih 1995 in 1996 je krojila začetke dela Računskega sodišča Republike Slovenije.

Je družinski človek in v njeni družini je umetnost vpeta v vseh njenih pojavnostih. Po mojem osebnem mnenju jo najbolj opišejo 3 besede:”Neohranjanje statusa quo.”

Več v intervjuju.

Osebna misel
Pozitivno misleča oseba vidi nevidno, čuti nedotakljivo in doseže nemogoče.

Poslovni neuspeh
Vsako, ki si želi uspeti, mora gledati na svoje neuspehe kot na zdravo, koristno in neizogino pot na vrh. Tisto, kar šteje, je pogum, da vztrajaš.

Podjetniški AHA moment
Majhne priložnosti so pogosto začetek velikih izzivov in dosežkov.

Trenutni posel
NP Consulting – pravno in poslovno svetovanje na področju kapitalskih povezav, nakupov, prevzemov, združitev podjetij, svetovanje pri razvoju nepremičninskih projektov in druge oblike korporativnega svetovanja predvsem za tuje potencialne investitorje.

Spletni vir
Invest Slovenia, www.npc.si, ft.com

Trenutno bere
Vedno vzporedno več knjig, ki čakajo name v različnih kotičkih v stanovanju. Pravkar sem zaključila z Angelom pozabe Maje Haderlap (zgodbo so prejšnji teden postavili tudi na oder Male drame SNG).

Kje jo lahko kontaktirate
office@npc.si

Sem podjetnica, ki svojim naročnikom svetuje predvsem o tem, kako, po kateri poti, s kakšnimi ukrepi in koraki lahko uresničijo svoje poslovne cilje na področju širitve ali razvoja njihovega poslovanja z nakupi, prevzemi ali drugimi oblikami kapitalskih povezav.
Tilen: Ali gre v tem poslu brez lobiranja? Bom drugače vprašal, zakaj obstaja v javnosti ta mantra, da se ničesar ne da narediti brez lobiranja?
Nevenka: Beseda »lobiranje« je mnogokrat uporabljena povsem napačno. Posel je predvsem komunikacija, skozi katero se razjasnijo pričakovanja obeh potencialnih partnerjev in uskladijo interesi. Nobenega posla ne moreš skleniti brez komuniciranja in lobiranje s tem nimam nikakršne zveze. Se je pa na več poslovnih segmentih potrebno dogovarjati in usklajevati interese tudi z državo.

Tu se srečujemo ta hip z drugo skrajnostjo, da se politiki/ministri in javni uslužbenci celo izogibajo pogovorov z lokalnimi poslovneži ali svetovalci, saj nad njimi visi »nevarnost« preverjanja in pregledov institucij, ki preganjajo korupcijo in kriminal. Če se ne bomo pogovarjali, ne bomo dosegli ničesar. Pogovor je temelj vsakega posla. In povsem normalno je, da se tujci pri vstopanju na slovenski trg povezujejo z lokalnimi svetovalci, ki poznajo lokalne razmere in specifike.

Predani odličnosti.

Seveda, to je moj moto, slogan mojega podjetja. Biti zgolj dober danes ni dovolj. Na trgu je dovolj dobrega in dobrih, potrebno je biti odličen. K temu bi morala stremeti tudi Slovenija. Na svetu je vrsta uspešnih držav. Le malo je odličnih.
Tilen: Katera je odlična evropska država in zakaj?
Nevenka: Poslovno gledano cenim Nemčijo, ki je urejena, zanesljiva država, ima predvidljivo okolje, v katerem gospodarstveniki lahko načrtujejo. Cenim jo tudi zato, ker se je vrnila k industriji, torej ustvarjanju nečesa novega, ne le trgovanju, ima odlično proizvodnjo, ima jasno vizijo, zelo dober izobraževalni sistem, je osredotočena in ve, kje so njene konkurenčne prednosti. Če ste me že izzvali, da sem konkretna, pa ne morem mimo Londona, ki je zame finančno središče sveta. Gledano z očmi turista, je zanimiv ves svet.

V življenju se moramo vedno odločati. Ne moremo delati vsega, ne moremo biti ob vsakem trenutku povsod, z vsemi … Tistemu, kar izberem, se vedno predam v celoti. Nikoli nisem želela delovati površno ali delno.
Tilen: Se popolnoma strinjam. Da povem z drugimi besedami. Vedeti o vsem, je vedeti o ničemer. John Lee Dumas ima za svoje vodilo super razlago v obliki akronima FOCUS:”Follow One Course Until Success.”
Nevenka: Seveda, s tem se tudi sama strinjam. Pomembno je vedeti, kaj želiš doseči, prav nič ponižujoče pa ni, če ti na tej poti kdaj pa kdaj noga tudi zastane, ali klecne koleno. Dokler veš, kje je tvoj cilj, nisi izgubljen. No, na kakšni stranpoti pa se tudi kdaj lahko najde kakšna primerna priložnost.

Da imamo nekompetentne posameznike z imeni in priimki na ključnih političnih in gospodarskih pozicijah, ki na svojih mestih uresničujejo predvsem lastne interese, ne pa interese državljanov oz. podjetij in njihovih lastnikov. Predvsem politiki se ne zavedajo, da so v služi državljanov. Mi smo njihov delodajalec. Žal tudi mi kot delodajalci slabo opravljamo svojo nalogo, ne zahtevamo tistega, kar nam pripada.

Težko ocenim, ali je naklonjenost do umetnosti v vseh njenih pojavnostih, glasbi, gledališču, slikah, besedah, strast ali ljubezen. Zagotovo pa močno zapolnjuje naše družinsko življenje in vanj tke trajne sledi. S strastjo opravljam tudi svoje delo.

Resnica? Nimam vzornika. Vedno sem oblikovala svoje cilje in iskala svoje poti. Cenim in spoštujem pa vrsto dobrih tujih in domačih managerjev in voditeljev, ki jih odlikuje uspešno poslovanje, so močne osebnosti z integriteto, ki postavljajo poštenost in etičnost med prednostne vrednote svojega dela in ravnanja. Če bi koga posebej izpostavila, bi to bil Nelson Mandela.
Tilen: Za Finance si nekoč rekla:”Oseba, ki bi lahko rešila Slovenijo, bi morala združevati lastnosti več osebnosti: modrost Nelsona Mandele, vztrajnost Mahatme Gandhija in odločnost Margaret Thatcher.” Če bi morala izbrati tri slovenske osebe, ki bi združene rešile Slovenijo, katere bi to bile?
Nevenka: Ta intervju postaja vse zahtevnejši. Morda bi kje še našli kakšno Margaret Thacher, žal pa ne vidim nekoga, ki bi s svojo modrostjo, s svojo karizmatično osebnostjo, neobremenjeno s preteklimi zgodbami, znal in zmogel povezati našo globoko razdvojenost. Ne vidim nekoga, kaj šele treh oseb, ki bi nas povezale in spravile, da bi bili enotni, združeni in pripravljeni slediti skupnemu cilju ter ustvariti boljšo Slovenijo.

Neuspeh je vedno del neke širše zgodbe. Tudi uspeha. Nobeno podjetje na svetu ni dosegalo konstantne rasti od njegove ustanovitve dalje. Vsa se prej ko slej srečajo z zastojem, s potrebo po spremembah, bodisi v notranjih procesih, trgih, managementu. Naj se sliši še tako paradoksalno, toda kako uspešen si kot podjetnik, se velikokrat meri s tem, na kakšen način premagaš neuspeh. Ali kot je rekel W. Churchill, tisto, kar šteje, je pogum vztrajati.
Tilen: Glede na tvoj uspeh v podjetništvu si potemtakem velikokrat premagala neuspeh. A to še vedno ne pomeni, da ga nikoli ni bilo. Povej nam en konkreten primer neuspeha, stranpoti, negativne izkušnje iz tvoje poslovne prakse in kaj si se iz tega pravzaprav naučila.
Nevenka: V svoji poslovni karieri sem se potegovala za vrsto poslov. Iz različnih razlogov so se, ne le v enem, pač pa kar v nekaj primerih, naročniki odločili za druge svetovalce. Obžalovati izgubljeni posel ne prinese nobenega rezultata, še manj pa daje možnosti, da boš naslednji posel dobil. Potrebna je analiza in spremembe. Iz vseh teh primerov sem marsikaj naučila, izluščila sem svojo tržno pozicijo, ugotovila, kaj so moje prednosti, kje sem lahko še boljša, spoznala sem, kako pomemben element v poslu je čas in povezovanje s pravimi partnerji in vrsto drugih stvari, ki mi vsakič znova koristijo, ko si prizadevam za sklenitev novih poslov.

Pogosto je na videz majhna ideja začetek velike zgodbe. Tako je bilo z Applom, Facebookom, če vzamem le dva primera iz obdobja sodobnega komuniciranja. Moja žarnica za samostojno podjetništvo je zasvetila leta 2007, ko sem priložnost za poslovno rast in razvoj uresničila s povezovanjem kapitala in domačih naložbenih potencialov.

V resnici nisem rada omejena, pa vendar nas v ta občutek silijo okoliščine. Prvi razlog je birokratska država, ki onemogoča nam in tujim vlagateljem, da bi živeli in delovali enostavno, pregledno in se veselili tega, kar ustvarimo. Drugi razlog je politična nesposobnost oblikovati jasno prihodnost Slovenije. Potrebujemo jasno vizijo in cilje. In te je treba tudi skomunicirati.

Tako pa vsi ključni akterji v tej zgodbi iščejo uresničitve le za osebne interese. Kako naj v takšnih okoliščinah prepričam tuje partnerje, da je Slovenija pravi prostor za uresničitev njihovih poslovnih ciljev? In tretji je nepoštenost, neetičnost, koruptivnost, sprenevedanje, negativna selekcija in popolna odsotnost osebnostne integritete, ki jo zaznavam na ravneh vodenja države in podjetij v državni lasti.
Tilen: Cvetka Selšek (predsednica upravnega odbora SKB banke d.d.) je na nekem srečanju omenjala “janičarstvo” kot eno izmed slovenskih lastnosti. Kontekst je bil ta, da kar rečejo tujci, je dobro. Bom tu postavil vprašanje v navezi tvojega zgornjega odgovora – zakaj se je pri nas vkoreninila v glavi mantra, da so tuji vlagatelji nekaj negativnega in zakaj (za nasprotnike te mantre) so tuji vlagatelji po defaultu nekaj dobrega?
Nevenka: Naj bo moje stališče glede tega povsem jasno. Sploh ni pomembno, kdo so lastniki, domači ali tuji, država ali zasebniki, dokler njihova ravnanja in odločitve podpirajo dolgoročno rast in razvoj podjetja, razvoj zaposlenih na poslovni in tudi osebnostni ravni ter odgovoren odnos do družbe in okolja. Žal smo se v preteklosti sami izkazali kot slabi upravljavci našega premoženja, zato pa danes nujno potrebujemo dobre vlagatelje in novo generacijo odgovornih managerjev ter podjetnikov.

Vidim priložnosti, ki se odpirajo, če se bo Slovenija le uspela preoblikovati v naložbeno zanimivo državo. Verjamem, da brez novih vlaganj, brez svežega kapitala, ni rešitev za nas. Želim si, da bi spet zaživeli v deželi, kjer bi vsak, ki želi delati, delo lahko našel, da bi spet postali samozavestni in zadovoljni ljudje. Brez ustrezne ekonomske podstati to, žal, ne bo mogoče.

Prepričana sem, da je moj odgovor na to vsekakor “da”. Tako razmišljam z vidika moje podjetniške pozicije in ambicij. Čeprav vodim mikro podjetje, se lotevam najzahtevnejših in najodgovornejših projektov, ker verjamem vase in v ekipo, ki mi pri tem stoji ob strani.

Denar ni vse, zaradi česar smo bogati.

Pergarjeva? Spet mi je speljala posel!

Z zadovoljstvom mojih partnerjev in strank, z osebnim zadovoljstvom in harmonijo v moji družini. Da lahko delam stvari, ki me veselijo.

Samo en vsestranski instrument vodenja obstaja – to je komunikacija.

Vodenje z zgledom in pohvala.

Dihanje za vrat še ne pomeni poraza. Ta velikokrat pride zato, ker prehitro odnehamo. Sama bi zagotovo vztrajala in ob tem skušala narediti potrebne spremembe, ki bi vodile v preobrat in končno zmago.

Verjamem, da bomo v Sloveniji ponovno zaživeli bolje, bolj ustvarjalno in da se bosta med nas ponovno naselila veselje in optimizem. Verjamem, da bomo poslovno uspešnejši in prepoznavnejši kot gospodarska, turistična, kulturna destinacija s čudovito in raznoliko naravo. Tudi sama zato ostajam tu. Seveda ne bo šlo brez povezovanja vseh nas ali ko pravi etiopski pregovor: Ko se pajki združijo, lahko zvežejo tudi leva.

Zelo uživam, podjetništvo ni zgolj posel. To je življenjska filozofija, prepletena s tveganjem, odgovornostjo in pogumom na eni strani ter neizmerno srečo na drugi, ko dosežeš zastavljen cilj.

Preprosto. Ker vam bom svetovala to, kar je za vaš posel najboljše, realno, dosegljivo in uresničljivo, da boste dosegli začrtane cilje.

Vedno osebno. To je najmočnejši, najvplivnejši in najbolj prepričljiv način komunikacije.

Mreženje kot izraz je v trendu šele zadnjih nekaj let. V resnici pa ga vsi, ki smo družbeno aktivni, še posebej pa podjetniki, vključujemo v svoj način življenja od nekdaj. Le tako prijaznega in mehkega izraza zanj ni bilo. Vezi in niti med ljudmi se spletajo na različne načine, neposredno preko posla, seveda pa so zanj pomembni tudi številni neformalni načini.

Moje poslovanje je usmerjeno neposredno na podjetja, ne na široki trg. Zato uporabljam B2B načine delovanja. Največkrat na osnovi prezentacij, osebnih ali pisnih pobud in idej.

Prihod novih investitorjev v Slovenijo, ponovna rast slovenskega gospodarstva ter premik na nepremičninskem trgu.

Če bo Slovenija zniževala svojo konkurenčnost, če bo še naprej podpirala birokratizacijo in administrativne ovire, če bo dvigovala davke, ni v nevarnosti le moje podjetje, vsa so lahko na tem, da propadejo.

Poskušala bom ugotoviti, zakaj se je naročnik tako odločil in kje sem lahko v prihodnje še boljša in konkurenčnejša.

Učimo se vse življenje in prav nič si ne domišljam, da vse vem. Verjamem, da se lahko od konkurence marsikaj naučimo. Konkurenca nas vedno dela boljše in sili v spremembe, doseganje večje učinkovitosti, optimizacije in podobno. Njihove prednosti so predvsem v velikosti, kar pa je na drugi strani lahko tudi ovira in slabost.

Na tiste stvari, ki bi jih želela izpeljati drugače, nimam vpliva, ker se navezujejo na okolje, tudi državo. V svojem poslovnem in zasebnem življenju ne bi spreminjala ničesar. Kar pa seveda ne pomeni, da nenehno ne iščem novih priložnosti.

Imam veliko konkurenčnih prednosti, ki jih bom raje zadržala zase, da jih ne bi kdo od konkurence izkoristil v svoj prid. Kot mikro podjetje pa smo gotovo bolj prilagodljivi, hitrejši in prav zaradi tega marsikaterim naročnikom primernejši partner.

Postopki in procesi v naši državni administraciji bi se morali odvijati hitreje. Čakanje ubija posel. Hitrejšega odločanja, prožnosti in prilagodljivosti bi moralo biti več, da bi lahko izvedli več poslov. S tem bi bilo tudi več dajatev državi, proračun bi bil bogatejši. Preprosto si vsi podjetniki želimo le eno – dovolite nam delati in ustvarjati. Več dela in manj čakanja torej!

Ne gre za trošenje časa. Preprosto gre za to, da določena ekspertna področja drugi obvladajo bolje. Moj cilj je zbrati najodličnejšo ekipo na trgu. In za to ni nikoli škoda mojega časa.

Dobra in ustvarjalna debata pametnih in verodostojnih ljudi, kulturni presežki in družinsko slavje.

Delam veliko, vendar si urnik prilagajam. Tudi ob sobotah in nedeljah, če je potrebno. Vsekakor smo podjetniki mnogo bolj vpeti v delovanje svojega podjetja, kot redno zaposleni v drugih družbah. V resnici se iz podjetništva ne moreš izklopiti.

Kot lastnica mikro podjetja sem za njegovo delovanje zaenkrat še nujno potrebna.

Za vsakega managerja je denarni tok pomemben poslovni podatek. Tudi za finančne analitike, ki ocenjujejo uspešnost podjetij je to eden ključnih kazalcev uspešnosti.

Vedno.

Ali veste, Tilen, da smo imeli v letu 2013 v Sloveniji za le nekaj več kot 100 miljonov tujih naložb? Občutno premalo. Pa veste, da je največji tuji investitor med državami pri nas Avstrija? Logično, saj je soseda. Med tistimi, ki niso v EU, pa Švica? Razumljivo, ker ima eno največjih naložb pri nas. Ali veste, da uspeh ponavadi pride do tistih, ki so prezaposleni, da bi ga iskali? Veste? Potem vas je našel.

Poslovno zagotovo na dolgoletno, neprekinjeno in uspešno delovanje mojega podjetja. Zasebno pa predvsem na to, da sva s soprogom, kljub izjemni zaposlenosti, uspela hčerki pokazati pot do tega, da postane radovedna, odprta, vesela, pozitivno naravnana, ambiciozna oseba, ki jo izredno ceniva tudi kot osebnost.

Brez znanja ti tudi sreča ne pomaga.

Lahko kar v enem. Draga Pija, teta Nena pomaga tvojemu očku, da bo njegova služba še večja, da bodo naredili še več igrač in zaslužili še več evrčkov.

Če bi to držalo, bi bila Slovenija ena najuspešnejših držav na svetu, saj imamo nadpovprečno izobražene prebivalce.

Prijateljica si je nasvet verjetno pri kom izposodila, ko je rekla:”Če dviguješ prah, je nujno, da nekatere ljudi posili kašelj.”

Zanimanje in interes za Slovenijo deluje. Toda, saj poznate tisto o žabi, ki je želela skočiti čez potok…

Seveda, brez spleta danes ne gre. Na tekočem moram biti z gospodarskimi in tudi političnimi dogajanji doma, pa tudi v tujini. Prebiram nekaj izbranih domačih in tujih spletnih časopisov, tiskovne agencije, ob tem pa še Invest Slovenia, statistične podatke UMAR-ja, vladna sporočila in še kaj.

Pri postelji in drugih kotičkih v stanovanju leži kopica knjig, ki jih berem vzporedno. Pravkar sem zaključila z Angelom pozabe Maje Haderlap (zgodbo so prejšnji teden postavili tudi na oder Male drame SNG), navdušuje me knjiga sodobne nigerijske pisateljice Chimamande Adichie Polovica rumenega sonca, v kateri mlada pisateljica opisuje državljansko vojno v Biafri. V težkih vojnih časih se glavni protagonisti v knjigi soočajo s številnimi preizkušnjami in vsak pokaže svoj pravi obraz.

Pred kratkim sem prebrala izpoved Jovanke Broz (knjiga je izšla lansko leto) in bila močno prizadeta ob spoznanju, kako grdo smo se vsi v bivši Jugi do nje obnašali. Poleg tega v roke rada vzamem tudi strokovno literaturo predvsem s področja voditeljstva, motivacije.

GR8 – Zelo netipični marketing. Za vse, ki niso običajni tipi.

Podarila bi jih Mali hiši za otroke.

Tilen: Nevenka, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!