15: Nana Žargi, oblikovalka

Nana Žargi je industrijska oblikovalka, v slovenski javnosti sicer bolj znana kot partnerka v družinskem poslu (restavracija Shambala). Ustvarjalka, raziskovalka. Osredotočena in neustrašna. Žena in mamica. Zen.

Več v intervjuju.

Povzetek intervjuja

Osebna misel
Premakni se naprej in pot se bo odprla.

Poslovni neuspeh
Neuspehi so pravzaprav na dolgi rok uspehi, samo z distance jih je treba pogledati.

Podjetniški AHA moment
Joj, takih je veliko in večina se jih spremeni v hAHA moment! 😀 Na tistega pravega še čakam…

Trenutni posel

• Stalni posel: grafično in industrijsko oblikovanje, oblikovanje notranje opreme (behance.net ali LinkedIn)
• Z bratom začenjava startup – še ni za širšo javnost
• Sodelujem pri družinskem poslu: shambala.si

Spletni vir
Mladipodjetnik.si, Linkedin, Invision – za vizualizacijo zasnove spletne strani, Powtoon – za prezentacije idej

Trenutno bere
First Things First, Stephen R. Covey. Čas je moj največji sovražnik! Moram se spoprijateljit z njim…

Kje jo lahko kontaktirate
E-pošta, LinkedIn

Rada raziskujem in ustvarjam. Vsako stvar, ki mi pride na pot, želim preučiti, dojeti in izboljšati. Ukvarjam se z oblikovanjem novih izdelkov in storitev.

“Premakni se naprej in pot se bo odprla.” Všeč mi je Zen, ker je tako preprost. Ni pa ga tako preprosto živeti.

Večkrat se spomnim nanj, kadar se mi zdi, da obtičim na mestu in ne vem kako naprej.

Če bi bilo možno bi kar naprej delala, odkar imam svojo družino se moram kar veliko omejevati. 🙂

Sigurno si veliko stvari raje zadržimo zase. Sem prepričana, da bi bilo take stvari veliko bolj zanimivo slišati, kot pa ves ta spam, ki ga vsak od nas večinoma oddaja. 🙂

Oblikovanje, ustvarjanje, odkrivanje novega… Pa tudi uživanje na soncu, pitje dobrega vina, okušanje novih jedi, potovanja.

Hm… pravzaprav ne. Vsaj ne enega. Večkrat pa srečam koga, ki mi predstavlja navdih za določeno stvar.

Moji začetki z industrijskim dizajnom so bili zelo produktivni, veliko smo ustvarjali, a le malo stvari je doživelo uspeh na trgu. Biti oblikovalec za slovensko pohištveno industrijo je bilo precej naporno delo, saj si moral kar naprej zagovarjati svojo vlogo v procesu ustvarjanja izdelka. Vodstvu se ponavadi ni zdelo samoumevno, da bi v razvoj izdelka morali vključili tudi dizajnerja. Večina izdelkov je doživela uspešen začetek na kakšnem sejmu, potem pa se je vedno znova zataknilo pri trženju in stvar je obstala.

Več, ko se je takih projektov zaključilo, bolj me je morilo dejstvo, da nisem imela vpliva nad celotnim procesom razvoja in trženja izdelka. In počutila sem se popolnoma neuspešno, pa čeprav je bil moj del projekta uspešno izpeljan. Kaj sem se naučila? Da je zame pomembno, da sama stojim za celotno zgodbo izdelka od začetka do konca. In da moram postati bolj podjetnica kot oblikovalka, če želim uspeti.

Ko sva se z bratom Denisom lani spogledala in v istem trenutku dojela, da bova skromnejšo idejo, ki sva jo že nekaj časa imela v predalu, izvedla v večjem merilu kot sva prvotna mislila.

1. Moje dojemanje časa, ki ga ni nikoli dovolj – po domače: prepočasna sem!
2. Preveč projektov si zadam naenkrat, potem se pa vsak predolgo vleče…
3. Nihanje energije – včasih si up, včasih down.

Komaj čakam, da preverimo svojo zamisel na trgu, da dobimo prve rezultate.

Poskušam razmišljati velikopotezno, se pa zavedam, da me slovenski geni pri tem rahlo zavirajo…
Tilen: Strah pred uspehom? Strah pred tem, kaj bodo pa drugi rekli?
Nana: Težko definiram… prav zato, se mi zdi, da je to zakoreninjena lastnost slovencev. Nekako bolj varno je ostati majhen, neopazen… Najbolj mi pri tem pomaga kadar se kar vržem v neznano, v nekaj večjega, potem itak ni več poti nazaj in moraš plavati.

Dobro vprašanje. To se tudi sama sprašujem. 😉 Verjetno lahko krivim svoj umetniški poklic, ampak bolj verjetno sem kar sama kriva, da ne znam več iztržit za svoje delo. Delam na tem, da zadevo izboljšam.

Mogoče gre lahko nekaterim ženskam na živce to, da ne maram potegniti z njimi kadar kritizirajo moške. Ne maram tipičnega ženskega zavezništva proti moškim. Rada imam in spoštujem tako razlike kot podobnosti med spoloma.

Uspeh pomeni osebno zadovoljstvo, da nekaj spelješ do konca, da dobiš potrditev s strani drugih ljudi… skratka, ko si lahko na nekaj ponosen.

Da se jim približaš, se pokažeš tak kot si, da te dojamejo kot sočloveka in ne kot brezosebno podjetje. Če si ti naredil napako, se opravičiš in poskusiš rešiti na najboljši način. Če so stranke preveč zahtevne in jih nikakor ne moreš zadovoljiti, potem pa mogoče niti niso prave stranke zate.

Samo v teoriji, ker v praksi sem imela samo sodelavce, zaposlenih še ne. Mislim, da je najpomembnejše, da imaš z njimi oseben odnos, da si na tekočem o stvareh, ki se jim dogajajo v življenju. Pa da jih znaš pohvaliti, kadar si zaslužijo.

Težko rečem za naprej. Industrijski dizajn se mi je rahlo zameril zaradi težavnosti pri pridobivanju posla in izvajanju, pa sem ga v zadnjem času pustila bolj na stranskem tiru.

Uspešna podjetnica in zadovoljna s svojim življenjem na splošno. Glavno mi je, da ohranim svobodo in uživam v delu, da ne zraste čez meje mojih zmožnosti.
Tilen: To ti je verjetno jasno, da je to lahko ena izmed največjih težav v poslu? Namreč, da kar naenkrat tvoj posel preraste čez vse meje in ne veš, kako bi se temu prilagodila?
Nana: Ja, saj ravno zato hočem biti pripravljena na ta scenarij, da bom znala pravilno rešiti situacijo. Prepričana sem, da se da vsak življenski problem rešiti, če se dovolj dobro zavedaš sebe, svojih potreb in sposobnosti.

Absolutno. Nikoli nisem bila zaposlena in si tega sploh ne znam predstavljati.

Kot oblikovalko bi me najel, ker želiš sodelovati z nekom, ki se zares poglobi v tvoj posel, zna prilagoditi dizajn tvojim vizijam in ne odneha iskati rešitev dokler nisi zadovoljen.

Najmanj mi je všeč telefon – tega uporabljam samo za sporočanje nujnih informacij, ne klepetam rada na dolgo. Osebno komunikacijo in e-pošto imam veliko raje.

Nič sistematskega. Pridejo obdobja, ko se počutim bolj komunikativno in mi odgovarja hoditi na razne dogodke, kjer spoznam nove ljudi. Je pa težko za samostojne kreativce, ki večino časa prebijemo pred računalnikom, veliko časa namenjati mreženju.

Lahko govorim o marketingu predvsem glede restavracije, kjer smo poskusili že veliko različnih načinov promocije. Nekateri so se izkazali za bolj uspešne (predvsem objave in članki v strokovnih medijih), nekateri so tako ali tako nemerljivi, vsaj za majhna podjetja, kjer ni nekoga, ki bi se posebej posvečal marketingu (to so reklame v revijah ipd.), socialna omrežja pa zahtevajo velik časovni vložek, če želiš obdržati neko konstanto.

Prav zaradi teh posebnih potreb, ki jih imamo v Shambali kot malo podjetje, sva z bratom začela iskati boljšo rešitev.

Glede poslovne ideje, ki jo razvijam predvsem razvoj mobilne tehnologije, večje število malih lokalnih podjetij, pomembnost povezovanja…

Trenutno so vse sile usmerjene v to, da uspemo zadovoljiti prve testne uporabnike in ugotovimo pomanjkljivosti sistema in jih odpravimo. Če nam to uspe, je prvi razlog za propad posla za nami. Potem pa naprej, novim dogodivščinam naproti! 🙂 Korak za korakom.

Poskušala izboljšati svoj izdelek, da se bo bistveno razlikoval od konkurence.

Trenutno še nimamo prave konkurence. Drugi podobni posli so večinoma kopije že obstoječih sistemov, zato jih ne morem primerjati z našo idejo.

MVP (op.p. minimum viable product) – ampak zdaj mi je bolj jasno, kaj naj bi ta MVP sploh vseboval. Lahko je za nazaj govoriti, kaj bi lahko naredili bolje!

V izvirnosti ideje, kreativnosti in v tem, da se želimo resnično posvetiti iskanju pravih rešitev za mala podjetja.

Manj ukvarjanja z detajli (čeprav včasih imajo detajli tudi zelo pomembno vlogo) in več izvedbe stvari, ki so pomembne za konkretiziranje posla.

Bi rada in bom, ampak trenutno sem deklica za vse – vsaj vse tisto kar znam sama opraviti dovolj dobro.

Nekaj časa nazaj me je edino Luna uspela držati pokonci ob 3h zjutraj (Luna je moja hči). 🙂

Ur mi vedno primanjkuje, še posebej zdaj, ko moram svoj delovni dan ob 15:30 “brutalno” zaključiti, da grem v vrtec…

Ne, ker sem jaz moj posel. Cilj pa je narediti posel, ki bo živel brez mene, da bom sama lahko spet začela nov posel… kar je tisto kar me res navdušuje.

Zelo pomembno, sama sem sicer precej nedosledna na tem področju, ampak se trudim po najboljših močeh.

Hm…

Nisem učiteljski tip, raje pomagam rešiti kakšen konkreten problem.
Tilen: Katere posebne metode marketinga bi predlagala za majhno podjetje, kot je Shambala? 🙂 (see, what I did there?) 🙂
Nana: 🙂 Bravo! Ravno s tem se trenutno ukvarjam – to je izhodišče za nastajajoči startup. Ker nam v Shambali nobena marketinška metoda ni povsem odgovarjala, sva z bratom prišla do svoje ideje. Najina rešitev je sistematičen način za “cross-promotion marketing” med podjetji. Sistem ti omogoča popolen nadzor nad učinkovitostjo promocije, dolgoročnost in doseganje prave ciljne publike.

Na najin odnos z možem. Se spoštujeva, dopolnjujeva, nimava konfliktov, pustiva si rasti. To mi je v največjo podporo, da lahko nemoteno delam – imam eno trdno točko, na katero lahko računam.

Odvisno od situacije. Ne vidim smisla v izbiranju.

Imam idejo in iz nje naredim novo stvar. Če ima kdo problem, ga poskušam rešit.

Ne, predvsem moraš imeti pravo osebnost in izkušnje. Izobrazba pa pomaga tudi pri tem.

Uh, zadnje čase sem jih prejela cel kup koristnih, ker se je podjetniška miselnost tako razširila v Sloveniji. Škoda, da nisem imela vsega tega na razpolago pred 10 leti ko sem bila na začetku svoje poslovne poti, neizkušena oblikovalka, ki se je vrgla na samostojno pot na trgu.

Osebni odnos z naročnikom, ker je na netu cel kup hitrih in poceni rešitev, ki pa večinoma ne zadovoljujejo povsem. Smo v obdobju, kjer se na več področjih prepletata dve skrajnosti – globalno-lokalno, osebno-neosebno, masovno-butično… In vedno več ljudi na novo odkriva kvaliteto v majhnosti, počasnosti, enkratnosti.
Tilen: Ravno ta druga skrajnost je razlog, da se danes pojavljajo oblike podjetij, kot so startupi oziroma, da se lahko skoraj kdorkoli spusti za razmeroma majhen denar v vode podjetništva. Unikatnost.
Nana: Po mojem smo lahko slovenci v tem kontekstu izredno močni, moramo izkoristit svoje danosti in jih VELIKOPOTEZNO spraviti na širši trg. No, saj to se je že začelo dogajat in je zelo inspirativno!

Mladipodjetnik.si, Linkedin, Invision – za vizualizacijo zasnove spletne strani, Powtoon – za prezentacije idej

First Things First, Stephen R. Covey., Stephen R. Covey. Priporočam tudi: Brandscaping: Unleashing the Power of Partnerships, Andrew M. Davis – o zanimivi marketinški metodi.

Pri trenutnem sloganu mi je všeč uporaba besede strast. Edino, verjetno bi zdaj že morali uporabit množino, če ste trije. Če bi želeli bolj udarniški slogan, mi pride na misel nekaj tacga kot: “Podjetništvo… do nazga!” ali kaj podobno razkrivajočega.

Kupila bi nov SSD hard disk za moj laptop… z ostalim pa bi šla na ene tri kulinarična razvajanja.

Tilen: Nana, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!