Naj vas Twitter izstreli med zvezde (ali vsaj v njihovo bližino)

Maratonsko tipkanje je obrodilo sadove.

Kmalu za tem so se moje aktivnosti na Twitterju nekoliko zaustavile. Vzrok leži v tem, da vam Twitter onemogoča, da sledite več kot 2000 uporabnikom, če razmerje med vašimi sledilci in uporabniki, ki jim sledite vi, ni 9:10. To v praksi pomeni, da če sledite 2000 uporabnikom, morate tudi vi imeli vsaj 1800 (še bolje pa več) sledilcev. Ko sem prišla do številke 2000 torej nisem smela slediti nikomur več, dokler tudi sama nisem dobila vsaj 1800 sledilcev, zato so se moje aktivnosti na Twitterju nekoliko ustavile.

Z aplikacijo JustUnfollow sem sicer nekoliko počistila svoje sledilce, tako da sem tiste, ki na Twitterju niso več aktivni, preprosto odstranila in naredila prostor za aktivne. Twitter takega početja sicer ne spodbuja in vas lahko kaznuje in zablokira, če se preveč agresivno lotevate tovrstnega početja, zato previdno.

Ko sem končno dosegla zahtevano razmerje in prebila mejo 2000 se je na mojem Twitterju spet začela zabava. Poleg tega sem se odločila, da odpišem vsem tistim, ki so mi poslali zasebno sporočilo, če tudi je bilo avtomatizirano. Nekateri uporabniki vam potem, ko jim začnete slediti, pošljejo sporočilo z zahvalo in vabilom, da si ogledate njihovo spletno stran, ali pa da se jim pridružite na Facebooku.

Takih sporočil sem prejela kar precej, tako avtomatiziranih kot napisanih ˝na roko˝ (oziroma na tipkovnico) in ker sem se pred kratim aktivirala tudi na Facebooku, sem se odločila, da na relevantna sporočila odgovorim. Delo je bilo kar precej zamudno – odgovarjala sem na sporočila, ki so se nabirala več mesecev. Kmalu sem tudi ugotovila da Twitterjev poštni predal ne ponuja ravno najboljše uporabniške izkušnje, zato se je moje delo še malce zavleklo (in če sem čisto iskrena, še kar traja).

[Tweet “Poskrbite, da imajo vaši bralci z vami odlično uporabniško izkušnjo.”]

Zamudno delo je hitro obrodilo prve sadove. Sprva v obliki več in več sledilcev na moji Facebook strani, kmalu pa tudi v obliki prvi sporočil, ki sem jih dobila od drugih blogerjev. Prvo sporočilo je prišlo iz Španije hkrati z vabilom za intervju za popotniški blog, ki ga ustvarjata dva popotnika, fant in dekle, ki veliko prostora na svoje blogu namenjata intervjujem z drugimi popotniki.

Nekaj dni za tem je prišlo novo sporočilo, tokrat iz Združenih držav Amerike – še ena ponudba za intervju, juhej. Ni potrebno posebej razlagati, kako ti tovrstna sporočila in vabila dajejo dodatnega zagona za delo in potrditev, da si na dobri potri, in da te je nekdo v množici tisočih in tisočih blogerjev opazil, si vzel čas, da ti napiše sporočilo in te celo povabi k sodelovanju.

Twitter – moje glavno orožje za navezovanje stikov.

Slika: Bernard Goldbach

Ob tem naj povem, da se moje glavne aktivnosti na blogu, ki bo kmalu na voljo za ogled in branje, niso še niti dobro začele. Ravno včeraj me je poklical Tilen in mi dal nekaj odličnih napotkov, kaj bi bilo še potrebno popraviti in izboljšati. Ko uredimo še te malenkosti, se bo delo začelo zares.

Trenutno ne ponujam nobenih konkretnih vsebin, niti storitev ali izdelkov, vendar to ne pomeni, da lahko mirujem in čakam, da bo blog tak kot mora biti. Vseeno sem lahko aktivna na družbenih omrežjih in kot kaže, ne zaman. Navezala sem prve stike in začela nabirate kontakte s celega sveta.

Včeraj mi je Tilen že dal nova navodila za mreženje ter predstavil strategijo in komaj čakam, da začnem v praksi in tudi nekoliko drugače, ne samo na Twitterju.

Kakšne so vaše izkušnje z mreženjem na Twitterju? Ste uspeli navezati kakšne kontakte ali mogoče celo pričeli s kakšnim sodelovanjem?

Naslovna slika: Sebastien Wiertz