Mojih 8 spoznanj v letu 2014

Nikoli več ne bo, kot je bilo.

Zadnji dnevi leta 2014 so kot nalašč za razmišljanje o tem, ali smo izpolnili zastavljene cilje, ali smo dosegli želene rezultate, ali bomo lahko letu, ki se poslavlja, pripisali oznako »odlično«, »dobro«, »zadovoljivo«, »srečno«, »uspešno«…. (dodaj po svoje še kaj, kar ti pride na misel!).

Selitev, prilagajanje, novosti, tudi negodovanja, nesporazumi, nestrinjanja v pogledih različnih generacij. A vseeno veliko dobrega, zabavnega, osrečujočega, navdušujočega, z obilo priložnostmi za osebno rast in razvoj … tako bi lahko jaz na kratko opisala leto, ki se izteka. Po zasebni plati. Kaj pa poslovno?

Tako kot pri vseh stvareh v življenju je potrebno tudi v poslu znati sam sebi priznati napake in se iz njih česa naučiti. Treba je znati prevzeti odgovornost za svoje odločitve in se soočiti s posledicami. Ko se leto izteka in se oziramo v prihodnost ter si izrekamo voščila in lepe želje za novo leto, pravzaprav ni časa za obžalovanje, je pa vedno čas in priložnost za nove ideje in cilje. In kar je najbolj pomembno – treba je razmišljati pozitivno, optimistično,  verjeti v uspeh, iti v akcijo in vztrajati.

Do kakšnih spoznanj me je pripeljalo poslovno delovanje v letu 2014? Katere so tiste stvari, ki sem se jih naučila in po katerih si bom leto tudi najbolj zapomnila?

1. CENI SVOJE ZNANJE.

Za mano je več kot deset let dela v medijih, pridobivanja izkušenj v javnem nastopanju, pisanju člankov, vodenju prireditev. Ko je treba to ovrednotiti (postaviti ceno za svoje storitve – naj gre za odnose z javnostmi, vodenja prireditev, animacijo, upravljanje s profili na družabnih omrežjih in kreiranje vsebine za spletne strani) pa vse prevečkrat pozabim na številne seminarje in izobraževanja ter neprecenljive izkušnje, po zaslugi katerih imam danes nekaj, kar se težko ovrednoti z nekaj evri na uro.

Ker je »kriza« (obup, te besede res ne maram, ker je pogosto izgovor, da se nekaj ne da storiti ali da nekdo hoče več denarja spraviti v svoj žep!), je »zbijanje cene« v mojem poslu nekaj povsem običajnega. Toda – če bi se ti pokvaril odtok, pa ga ne bi znal odmašiti, ali pa bi ti počila cev in bi imel poplavo v stanovanju… bi si na primer upal zbijati ceno strokovnjaku, ki bi prišel k tebi domov in zadevo popravil? Mislim, da ne bi. Tudi moji talenti in pridobljeno znanje niso bili zastonj. In ker vem, da svoje delo opravim profesionalno, zanesljivo, natančno, z obilo pozitivne energije, pričakujem, da bo to tudi korektno plačano.

2. PODPIŠI POGODBO O SODELOVANJU.

Če me želiš najeti in pričakuješ od mene 100% zavzetost, zanesljivost in natančnost, potem jaz od tebe pričakujem, da ti ni težko podpisati nekega sporazuma, pogodbe ali vsaj naročilnice, na podlagi katere bom opravila ta posel. V letošnjem letu se mi je namreč zgodilo, da sem osebi, ki jo poznam že leta in s katero se srečujem na različnih prireditvah oziroma ob različnih priložnostih, zaupala na besedo.

Pa ne tisto, za šankom. Dejansko se je zgodilo, da mi je nekdo od funkcionarjev na visokih položajih rekel, da me bo najel za nek posel. In se je nekaj dni ali tednov zatem zgodilo, da je »pozabil« na dogovor in najel nekoga drugega, mene pa o tem seveda ni obvestil. Ne po telefonu niti ne preko e-maila. Če bi takrat, ko me je ta človek prvič poklical, vztrajala pri podpisu pogodbe, v kateri bi bilo natančno opredeljeno, za kakšen posel gre in koliko bo plačan, bi verjetno bilo drugače.

3. TVOJ ČAS JE DRAGOCEN.

»Bi šla na kavo, te moram nekaj vprašat?«

»Živjo, Sabina. Te kaj motim? No, saj ne bom dolgo… veš kaj me zanima, kako ti narediš to in to…?«

»Imam nekaj zanimivega zate, nekaj, kar ti je pisano na kožo. Dajva se dobit, pa pogovorit…«

Kar nekajkrat sem dobila takšne klice ali sporočila… in največkrat sem se odzvala, konec koncev, nisem želela zamudit kakšne dobre priložnosti, pa tudi kofetkam rada, če je družba prava. Potem pa, ko sem prevozila več deset kilometrov, prebila v avtu več kot pol ure in naposled le pila kavo ali čaj, sem ugotovila, da iz tega posla ne bo nič, da nekdo želi od mene zastonj nasvete ali nekaj, kar se niti malo ne ujema z mojo poslovno taktiko, strategijo, vizijo, razmišljanjem o delu in življenju nasploh.

In zato sem odslej precej bolj pozorna na to, kdo hoče mojo pozornost, kdo hoče sestankovati z mano in s kakšnim razlogom. Med mojimi storitvami je tudi individualno svetovanje. Proti plačilu, seveda. Najboljši prijateljici ali nekomu, ki je tudi meni že naredil kdaj kakšno uslugo, seveda z veseljem namenim svoj čas, za vse druge pa – po mailu napiši, za kaj gre, jaz pa potem povem, kako in kaj.

4. IZKLOPI WI-FI NA TELEFONU, KO DELAŠ.

Meni, ki lahko velikokrat ustvarjam doma ali pa v kakšnem lokalu z dobro internetno povezavo, je med delom ničkolikokrat zapiskal ali zavibriral telefon. In vsakič znova sem pogledala, zakaj – kdo mi piše, kdo komentira kakšno mojo objavo, kdo mi je poslal mail… In vse to je velika distrakcija pri poslu, motnja, dekoncentracija.

Seveda sem to dokaj pozno dojela, a bolje pozno kot nikoli. Zdaj največkrat, ko sem ob lap topu in se lotim ustvarjanja, wi fi na telefonu izklopim, prav tako zaprem večino zavihkov na računalniku, razen tistih, ki jih pri svojem delu dejansko potrebujem.

5. KO IMAŠ SLAB DAN, SE NE SILI Z DELOM, AMPAK RAJE NAREDI KAJ ZA SVOJO DUŠO.

Ne glede na to, kakšen posel opravljaš, pride slab dan. Seveda pride. Včasih človek vstane z levo nogo, včasih je kriva polna luna, pri ženskah tudi tisti dnevi v mesecu naredijo svoje, kajne? Včasih pa preprosto ni naš dan. Je sploh treba iskati izgovore za to? Meni, ki sem samostojna podjetnica, pa res ni treba nikomur polagati računov, zakaj danes recimo nisem napisala dveh člankov ali zakaj nisem poslala 10 novih ponudb…

Če en dan pač ni inspiracije, je bolje, da se lotim drugih stvari in dam posel za kak dan ali dva, ali pa vsaj za nekaj ur, na stranski tir. Sprehod, telovadba, pogovor s prijateljico, ogled kakšnega dobrega filma v dobri družbi, menjava okolja (izlet) – vse to zelo pomaga. Da o kakšni knjigi, pri branju katere se rodijo nove ideje, ne govorim. Zaradi enega dne, ko nečesa ne bom naredila, se svet ne bo podrl. Bom pa, če bom poskušala nekaj doseči »na silo«, to verjetno storila na napačen način, ki bo bodisi v slabo voljo spravil mene ali pa naročnika oziroma poslovnega partnerja.

6. DRUŽI SE Z LJUDMI, KI SO USPEŠNI, KI IMAJO VISOKE CILJE IN AMBICIJE IN KI TE NAVDIHUJEJO S SVOJIM DELOM, TUDI ČE LE-TO NI POVEZANO S PODROČJEM, KI TE ZANIMA.

Saj je popolnoma jasno, zakaj. Zato, ker ljudje, ki so v svojem poslu že dosegli visoke cilje, vedo, da uspeh ni prišel čez noč in tudi ne zlahka.  Takšni ljudje znajo ločiti zrnje od plev, vedo, da so na poti do uspeha tudi številne ovire in da so zmage za drzne, pogumne in vztrajne. Si ti eden od njih? V okolju, kjer ustvarjaš in kjer želiš navezati nove poslovne vezi, je torej še kako pomembno mreženje, druženje, spoznavanje novih ljudi in novih stvari.

Bodi odprt za nova spoznanja. Moja napaka, ki sem jo počela vrsto let – večinoma sem se družila s športniki in športnimi funkcionarji, navijači raznih športnih kolektivov… danes pa vidim, da pri stvareh, ki jih načrtujem, potrebujem širši spekter ljudi, takšnih, ki sicer cenijo vsakodnevni trud in naprezanje, a imajo veliko več tehničnih znanj kot zgolj fizične sposobnosti.

7. ŠIRI SPEKTER SVOJIH ZNANJ, RAZVIJAJ SVOJE TALENTE.

Ker nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Tehnologija se neznansko hitro razvija, trendi se spreminjajo, vse bolj prihajajo v ospredje ljudje, ki se znajdejo v različnih situacijah, ki razpolagajo z več znanji. Sama zase pravim, da sem medijski multipraktik. Drži, ker sem se kot novinarka, voditeljica ali urednica preizkusila v različnih medijih in ker sem si nabrala ogromno izkušenj.

No, zdaj, ko se bolj posvečam kreiranju vsebin za spletne strani in družabna omrežja, pa ugotavljam, da moram nadgraditi svoje znanje tujih jezikov, računalništva, oblikovanja, tudi področje prodaje in marketinga je meni v marsičem še vedno velika neznanka… Seveda ne bom zmogla vseh znanj pridobiti sama, še manj, da bi šlo to brezplačno. Toda pomembno je, da se zavedam pomena učenja, stalnega izobraževanja. Zato iščem ponudbe za razne seminarje in delavnice, hkrati pa sem hvaležna za ljudi, ki mi pridejo naproti in ta znanja že imajo.

8. BESEDI »PROSIM« IN »HVALA« STA PRAV TAKO POMEMBNI KOT »RAD TE IMAM«.

Pri vsem, kar počnem, me vodi ljubezen. Zato znam ljudem, ki mi stojijo ob strani, večkrat reči in pokazati, kako hvaležna sem, da so del mojega življenja, da mi njihova podpora veliko pomeni, da cenim njihovo zaupanje. A ob tem ne smem pozabit, da se velikokrat znajdem v situaciji, ko je treba znati reči: »Tega ne znam. Prosim, mi lahko ti pomagaš?« ali pa »Ti to obvladaš, jaz pa ne. Prosim, povej mi, se lahko kako poveževa, ti lahko kako vrnem uslugo?«

To, da priznam, da nečesa ne obvladam in da potrebujem pomoč, je nekaj, kar sem se predvsem v letošnjem letu zelo dobro naučila. Še bolj pa sem se začela zavedati pomena hvaležnosti. Pišem dnevnik hvaležnosti, velikokrat koga javno pohvalim preko družabnih omrežij, osebam, ki so mi v pomoč pri mojem poslu ali v zasebnem življenju, pa znam prav tako večkrat reči HVALA in se jim poskušam na kak drug način oddolžiti za to, kar so storili zame.

In kaj naj zapišem za zaključek? Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Za obžalovanje pa ni časa, saj so moje misli že pri projektih, ki bodo luč sveta ugledali v letu 2015. Motivacije in idej ne manjka, a vem, da se lahko še marsičesa naučim in izpopolnim svoje dosedanje znanje. Hvaležna sem za vse lekcije, boleče padce in poraze ter za vse tiste lepe, nepozabne trenutke, ko sem dobila vnovično potrditev, da sem na pravi poti, ko sem se odločila, da eno poglavje v svojem življenju zaključim in naredim korak naprej v karieri.

Vsem, ki mi omogočate, da rastem, da razvijam svoje talente, da si zastavljam nove cilje in se veselim vsega, kar prihaja po poti do uresničitve teh cilje – hvala, ker ste! Vsem, ki boste še prišli v moje življenje – veselim se tega in vas pričakujem z nasmehom na obrazu. Vsem, ki ste me spremljali kot napovedovalko na tekmah ali športno novinarko, pa mi zdaj govorite, da me pogrešate v tej vlogi – hvala vam.

Morda še kdaj, čeprav dvomim. Ker se cenim in ker je čas za višje ambicije. Vsem, ki se vam s svojimi članki delala promocijo, pa mi tega niste plačali ali mi vrnili usluge, ko sem to potrebovala – hvala tudi vam, ker ste me naučili, da se bom odslej bolj cenila. Lahko vam pošljem svojo ponudbo, a ne pričakujte popustov. Vsem, ki še vedno brskate po mojem Facebook profilu ali na kakšnem drugem družabnem omrežju, pa mi sicer ne zmorete pogledati v oči ali poklicati in vprašati: »Kako si?« – no, vam pa ne bom rekla HVALA, ampak se bom zgolj nasmehnila. Zakaj? Ker je življenje tako lepo…

Po čem pa si boš ti zapomnil/a leto, ki se izteka? Je bilo poslovno uspešno ali neuspešno? Zapiši svoja razmišljanja v komentar. Pa SREČNO 2015 in naj se izpolnijo tudi tvoje sanje!