38: Marin Medak, Hobkey in Oivo

V javnosti je verjetno bolj znan po svojim veslaških podvigih. Šele leta 2009 se je začel aktivno ukvarjati z veslanjem, nato pa v naslednjih letih preveslal Jadran, obale Južne Koreje in nazadnje še Atlantik. Postal je prvi Slovenec, ki je preveslal katero svetovno morje. Njegova filozofija? ““Rabiš barko in vesla, da prideš na drugo stran. Vse ostalo je luksuz.”

Boji se morskih psov, ne mara rib, ne posluša glasbe. Premalo ekscentrika?

Več v intervjuju.

Osebna misel
Ima više dana, nego kobasica. Je pa to misel proti kateri se borim.

Poslovni neuspeh
Ni poslovni, a je neuspeh. Portal za zbiranje donacij Pomagajmo.org. Hoteli smo narediti slovenski JustGiving in propadli.

Trenutni posel
Prodaja obeskov za ključe Hobkey in Oivo.

Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
Twitter in Facebook.

Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Kavelj 22, ena mojih najljubših.

Kje te lahko kontaktirajo?
Na Twitter ali mail marin@marinmedak.com.

Sem aktiven človek, ki ga zanima naravoslovje in družboslovje. Na vprašanje kaj delam, odgovorim različno, odvisno od tega kdo me vpraša. Če mi ni do pogovora rečem, da še pišem diplomo. Če se želim s kom pogovarjat o poslu, povem, da skupaj z GigoDesignom razvijamo polnilec za iPhone, če želim v komu spodbudit zanimanje, pa rečem, da prodajam obeske za ključe. Izraz na njihovem obrazu, ko to povem, je neprecenljiv. Že samo zaradi tega se splača prodajat obeske.
Tilen: Podobno, kot je v svoji knjigi The 4-Hour Workweek odgovarjal Tim Ferris. Če ga citiram dobesedno (se vnaprej opravičujem za dolžino citata):

The most fundamental of American questions is hard for me to answer these days, and luckily so. If it weren’t, you wouldn’t be holding this book in your hands. “So, what do you do?” Assuming you can find me (hard to do), and depending on when you ask me (I’d prefer you didn’t), I could be racing motorcycles in Europe, scuba diving off a private island in Panama, resting under a palm tree between kickboxing sessions in Thailand, or dancing tango in Buenos Aires.

The beauty is, I’m not a multimillionaire, nor do I particulary care to be. I never enjoyed answering this cocktail questions because it reflects an epidemic I was long part of: job descriptions as self descriptions. If someone asks me now and is anything but absolutely sincere, I explain my lifestyle of mysterious means simply. “I’m a drug dealer.” Pretty much a conversation ender. It’s only half true, besides. The whole truth would take too long.

How can I possibly explain that what I do with my time and what I do for money are completely different things. That I work less than four hours per week and make more per month than I used to make in a year?

Marin: Knjige nisem bral, vem pa, da obstaja. Bi bilo pa fajn, če bi moji hobiji nosili denar, a ga žal ne. Z razliko od Tima si še ne morem privoščit, da me večino časa fizično ne bi bilo v Sloveniji.

Sošolec v osnovni šoli je dobil med prvimi pekač CDjev. Ravno takrat so bile popularne igrice Red Alert, Wormsi in World of Warcraft in plan sem imel, da bom kopiral igrice ter jih prodajala kolegom iz plavalnega kluba. Žal mi je prekrižal načrte njegov oče, ki tega ni dovolil.

S tem se ne strinjam, veliko več se lahko naučimo iz uspeha kot neuspeha. Napačnih poti je neskončno in če bi učenje polagali v neuspehe, ne bi prišli nikamor.
Neuspehov mi ne manjka. Najbolj mi je žal, da portala za zbiranje donacij, Pomagajmo.org, nismo uspeli popularizirati in približati dobrodelnim ustanovam. Naučil sem se, da so slovenske dobrodelne organizacije kadrovsko podhranjene in nimajo ljudi, ki bi jih popeljali v dobo interneta.
Tilen: Strinjam se v točki, da ko se naučimo nekaj uspešnega, potem s tem nadaljujemo. Smisel vprašanja je predvsem v tem, da bralec spozna, da uspešen podjetnik ni vedno uspešen in da poslovna pot še zdaleč ni samo pot navzgor. Smisel vprašanja je v tem, da bralci spoznajo, da je neuspeh sestavni (neizbežen) del posla in da je edina pot iz njega potegniti neko izkušnjo, neko novo znanje.
Marin: Med nastajanjem tega intervjuja smo Oivo umaknili iz Kickstarterja. Videli smo, da ne bomo dosegli zneska potrebnega za lansiranje branda in tako energijot er fokus preusmerili stran iz Kickstarterja na drugo področje. Iskanje partnerja ali prodajo produkta. Tako, da je to zdej moj največji neuspeh. Naučil sem se ogromno. Od stvari, ki bi jih lahko in moral predvidet v naprej, do čisto novih tehnik testiranja konverzije, predstavitve produkta, ko je še v beta fazi, do izbire datuma za launch in komunikacije s tujimi novinarji.

Ustvarjanje stvari, ki delajo. Dovolj mi je to, da naredimo nekaj, kar potem dela. To se mi zdi res fascinantno. Na ta način lahko tudi moški postanemo mame.

Za podkupiti nepodkupljivega je treba seči globoko v žep. Vsi imamo svojo ceno. Ne za vse stvari, ko je v igri genetika, ne, a drugače, da. Samo denarja ni, da bi to uresničili.

Da sem manipulativen cinik.

Vsakič drugače. S Hobkey sem imel cilj zaslužit dovolj denarja, da bom imel vir financiranja za projekte, ki so mi res všeč – Oivo. Za Oivo pa je dovolj sredstev za razvoj novih produktov.

Če le lahko, jim ugodiš.

Sam ne potrebujem druge motivacije kot to, da delam stvari, ki so mi všeč. Zraven tega moram delat tudi stvari, ki mi niso, a so pač del življenja in posla. Ljudje s katerimi sem delal in delam, so vsi izredno sposobni, pametni in samoiniciativni. Zaradi tega ne nastopam v vlogi motivatorja. Ta del me še čaka.

Nekajkrat sem že bil na robu prepada, ampak takrat lahko tako in tako greš samo v eno smer, naprej. Tudi sedaj, pred štartom Oiva, sem na enem takšnem. Če nam ne uspe, bom verjetno bankrotiral, ker sem ves denar iz Hobkeya vložil v Oivo.
Tilen: Trenutno je na Kickstarterju zbranih slabih 26 tisočakov dolarjev in 12 dni do zaključka. Kako boste ojačali kampanjo oziroma kakšen je rezervni načrt? In še ena, nehote tipična slovenska (a.k.a. po bitki je lahko biti general). Vemo, koliko truda je potrebnega, da narediš nekaj za Apple (tvoj izdelek so šele v tretje sprejeli) oziroma da Apple to “požegna”. Zakaj potem premalo intenzivna medijska kampanja? Na Facebooku npr. 970 všečkov in le 2 omembe vredni objavi, na TheNextWeb in na Gizmodo? Danes po mojem mnenju velja tudi tu Paretovo načelo: 20% predstavlja kakovost izdelka in 80% marketing le tega.
Marin: Kampanjo na Kickstarterju smo prekinili, ker smo ocenili,da se ne splača več vlagat časa in denarja vanjo. Percepirana vrednost izdelka je bila manjša od cene. Zunanjemu opazovalcu si vidni samo rezultati, tako, da nikakor ne moremo govorit o premalo intenzivni medijski kampanji. Število všečkov na Facebooku sploh ni merilo. Tisti, ki dajo denar so drugi. Delali in trudili smo se zelo, ampak na koncu uredniki določijo kaj bodo objavili in kaj ne.
Tilen: Število všečkov je bilo mišljeno samo v kontekstu marketinga. Bi pa pripomnil samo to, v kolikor denar dajejo drugi, ti Facebook oglaševanje potem tako ali tako ne koristi. 🙂
Marin: Facebook oglaševanje ti koristi, da pripelješ targetiran promet tam, kjer želiš konverzijo. Za tako prodajo, kot je bil Oivo, pa všečki na Facebook strani sploh niso pomembni.

Zbujam se brez budilke in časovno se lahko prilagajam drugim.

Ne vzeti partnerja samo zaradi denarja.
Tilen: Katere 3 lastnosti partnerja so tebi pomembne?
Marin: Pomembno mi je to, da mi je všeč in da zna nekaj kar jaz ne znam. Kar dejansko pomeni to, da imam od njega korist. Konkretne lastnosti pa so odvisne od posamezne situacije.

Nimam favorita.
Tilen: Če nimaš favorita, mi lahko poveš 3 stvari, na katere si ponosen. Catch je v tem, da ne smejo biti veslanje, Hobkey ali Oivo. 🙂
Marin: Ponosen sem, da veliko dobrih del opravim ne da bi kdorkoli vedel za njih. Da so mi nekateri pametni ljudje brezpogojno zaupali ter na to, da sem imel spletne strani na katerih je bil CTR na oglase več kot eno leto večji od 50%.

Tvoj stric prodaja obeske za ključe. Dela jih na drugem koncu sveta, jih pošlje v Slovenijo in potem po celem svetu.

Pri Kitajcih je ročno delo zelo poceni, zato ti ga rade volje dajo zastonj, če pri njih kupiš (pol)izdelke. Na podlagi tega imam assembly Hobkey obeskov zastonj.

Imaš iPhone? Predstavljaj, si, da imaš v žepu stalno gadget, s katerim boš lahko napolnil svoj telefom. Potreboval boš samo AA baterije, ki jih lahko kupiš kjerkoli po celem svetu.

Se ga nisem. Prek veslanj sem spoznal veliko zanimivih ljudi, ki mi pomagajo. Ne hodim pa na dogodke ali podobne procesije, kjer je glavno to, da spoznaš čim več ljudi. Takšne veze me ne osrečujejo.
Tilen: Si pa npr. preko Mateja Feguša (super podjetnik mimogrede – njegov intervju lahko preberete tu) bil predstavljen ekipi Gigodesigna. Tako rekoč osnove mreženja. 🙂
Marin: Odvisno kako pojmuješ mreženje. Ne moreš ga primerjat prijateljstvo in pristno kolegialnostjo s poslovnim mreženjem, pri katerem ti je jasno, da si izmenjaš viztke zato, ker ti bodo enkrat morebiti prišle prav.

Obiskovanje sejmov in sodelovanje s podjetji v isti branži, ki si nismo konkurenca. To zadnje je še posebej uspešno.

Definitivno razvoj wearables in novi materiali za baterije v mobilnih telefonih.

Udaril nazaj ali šel na drugo pot.

Eni punci v osnovni šoli bi rekel, da mi je ful všeč.
Tilen: Nikoli ni prepozno. 🙂
Marin: Res je. A danes ima resno punco.

Facebook oglaševanje.

Detajlne izdelke in nizko ceno.

Več bi moral klicat po trgovinah in prodajat ter manj hodit na kave.

3D design (vendar ne v primeru Oiva, pri tem projektu je GigoDesign partner), izdelava, assembly.

Včasih, a preredko, kakšna zanimiva punca. Načeloma pa takrat trdno spim.

Za zaslužit za življenje potrebujem pol ure na dan. Z ostalim prosto razpolagam in mi razen v zadnjih dneh, ko imamo končne priprave za Kickstarter, časa ne zmanjkuje.
Tilen: Nekje si rekel da si se organiziral tako, da si del dobička raje prepustil distributerjem, tebi pa je zaradi tega ostalo veliko več časa. Za delo, ki te preživlja, tako porabiš resnično nepredstavljivih pol ure. Od tega ne boš obogatel, ti bo pa dalo to luksuz časa in denarja, ki jih boš vlagal v projekte, ki te res veselijo. Res me precej spominjaš na filozofijo Tima Ferrisa, kjer pravi da je popolnoma napačna mentaliteta, da potrebuješ biti milijonar, da npr. živiš določen življenjski stil ali pa npr. da potuješ.
Marin: Ja, za prodajo obeskov raje uporabljam distributorje kot direktno trgovine. Oni bolj poznajo lokalni trg in hitreje prodrejo s produktom, ter predvsem zato, ker naročijo večje količine dvakrat na leto in je to, to.

Znate in zmorete. Odgovornost je na vas. Delajte tako, kot mislite, da je najbolj prav.

Da veš na čem si. Čeprav ga sam ne spremljam.

Verjetno bi naročil battery banke iz kitajske in jih prodal v EU. Ampak trgovina mi gre na jetra, zato bi raje odšel nekam delat.

Košček po košček.

Pojma nimam. Kakšen film pogledam, a igralcev si res ne zapomnim.

Piki in njegov ocean.

Superman.

Z velikim navdušenjem!
Tilen: Zakaj si dal študij na stranski tir? Oziroma kot se imenuješ – “uni dropout”. 🙂
Marin: Uni-dropout smo dali na spletno stran Oiva iz čisto marketinških razlogov. Drugače se ne predstavljam tako. Diplomo sem dal na stranski tir zato, ker imam druge prioritete v tem trenutku. Ampak enkrat bom dokončal.

Se ti zdi, da je na svetu preveč »strokovnjakov«, ki prodajajo znanje iz knjig ter v življenju niso še nič zares sami ugotovili?
Tilen: No, nekje je moral usekati ven cinizem. 🙂 Osebno je moje mnenje glede tega naslednje. V sami osnovi se strinjam. Po drugi strani je pa takole. Danes ima vse preveč ljudi zgrešeno mentaliteto, kjer pričakujejo, da jim bodo drugi dovoliti nekaj delati ali uspeti. Pa pustiva tu javno upravo ali specifične primere, kot so npr. regulativne profesije v smislu medicine ali prava. Se pravi, ko mi bo nekdo dal diplomo, mi bo dal s tem dovoljenje, da bom nekaj delal in se imel za strokovnjaka? Zame je v osnovi definicija strokovnjaka precej preprosta:”To je nekdo, ki o tej temi ve več kot jaz.”
Marin: Za večino stvari na tem svetu ni potrebno veliko znanja, da veš več kot jaz. Pa te to še ne naredi strokovnjaka. Moj “strokovnjak” je letel predvsem na tista področja kjer ni formalne izobrazbe. Recimo na startup svet, na družbena omrežja, UX, oglaševanje… Če dupliciraš tuje znanje, si naziva strokovnjak ne zaslužiš.
Tilen: Ok, na tole moram še malce odgovoriti z enim preprostim vprašanjem. Koliko % izdelkov je v današnjem času resnično nekaj “povsem novega”? Danes svetovno gospodarstvo (po moje ne pretiravam, ko rečem) dela po logiki:”Copy and make better.” Ali pa gre za reševanje neke težave na drugačen način. Osnovno znanje je popolnoma enako.
Marin: Ne vem kakšen odstotek, se strinjam, da majhen. Če osnovno ni enako. Zadnjo revolucijo je recimo naredil Bluetooth 4.0, ki je s svojo majhno porabo energije omogočil razvoj ogromno različnih produktov in rešitev, ki prej niso bile mogoče.

Backaj nas na Kickstarterju!

Tilen: Marin, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!