Kljub temu, da sem porabil precej njenega neizmerno dragocenega časa, ji ni bilo težko. Rezultat tega je brutalno dolg (4000 besed) članek, iz katerega veje neizmeren pozitivizem.
Več v intervjuju.
Povzetek intervjuja
Osebna misel
“I am enough of an artist to draw freely upon my imagination. Imagination is more important than knowledge. Knowledge is limited. Imagination encircles the world.” ― Albert Einstein
Poslovni neuspeh
V svojih prvih svetovanjih sem win-win strategije iskala v poslovnih modelih deljenja prihodkov. Pri enem klientu se mi je zgodilo, da mi je popolnoma prikril metrike uspešnosti.
Zaupanje v poslu sem zato vsaj pri delu s slovenskimi “one-man-band” podjetniki kmalu zamenjala za togo urejena pogodbena razmerja o svetovanju ali pa za strateška partnerstva, ki temeljijo na dorečenih KPI (key performance indicators). Verjetno je bila čista nesreča in na drugi strani špekulantski sociopat.
Podjetniški AHA moment
Ko sem ugotovila, da delo po sistemu “ura-človek” vodi v premo-sorazmerno povečevanje prihodkov in da podjetnik ni človek, ki ima podjetje, ampak človek s posebno filozofijo pristopa reševanja problemov in koriščenja priložnosti.
Trenutni posel
Kje naj začnem? Delam v raziskavah in razvoju na področju IKT-ja, zraven svetujem šestim startupom na področju razvoja posla in pridobivanja virov financiranja, sodelujem z bolgarskim pospeševalnikom LauncHub pri strategiji vstopa na slovenski trg in PR-om.
Pa še nekaj – poleg plačljivih zadev vedno delam še kakšno stvar pro-bono, ker verjamem v posameznikovo odgovornost za lepši jutri. Nikoli ne zavrnem povabila v izobraževalno ali neprofitno institucijo, da predavam, ocenjujem projekte ali osebno svetujem na projektih, ki so namenjeni ustvarjanju nečesa več kot podjetnikovega profita.
Pišem tudi za Startaj.si, ker se mi zdi pomembno, da delimo pozitivne novice iz sveta podjetništva in pomagam, če le lahko.
Na moji karierni poti so mi pomagali številni ljudje – vesela sem, da lahko vračam dobro karmo. Vsako prvo sredo v mesecu s prijateljem Miho Prebilom in drugimi super člani Coinvest ekipe organiziramo tudi Startup cafe v Sputniku, kjer se podjetni družimo s podjetnimi.
Spletni vir
http://trendwatching.com/, ker sem futurist po duši, http://techcrunch.com/ in www.mashable.com, ker me vedno znova fascinira, kakšne ideje vse lahko uspejo in kdo dobi investicije, http://www.vogue.de/ ker sama sebe hecam, da treniram nemščino, v resnici pa samo plemenitim svoj modni okus, http://9gag.com/, ker vsak potrebuje nekaj sprostitve in ker mi je geekovski humor zakon :), http://www.startaj.si/, http://www.netokracija.si/ in http://mladipodjetnik.si/ ker so slovenski in polni navdiha, kako se naša podjetja trudijo premagati sivino zeitgeista in trga delovne sile, kjer vlada negativna selekcija.
In zdaj bom brala tudi https://gr8.si/, ker je super zasnovan – svež koncept, zelo zanimive teme in veliko pozitive.
Trenutno bere
I never read I just look at pictures (Andy Warhol) 🙂
Resno, sem totalno vizualen tip človeka – slike, slidei, infografike, karkoli razen teksta. Žal mi je, da ne berem več knjig. Tiste biblije a la Lean Startup in Business Model Generation že preštudiram, ampak meni veliko bližji način informiranja je ogled izobraževalnih videov, obiskovanje dogodkov in story-telling, ki ga naravnost obožujem.
Aha, pa še nekaj trenutno berem – programsko kodo JavaScript, ker se učim programirat – samo za zabavo 🙂
Kje jo lahko kontaktirate
Za to pa res ni potrebno biti kreativen 🙂 Google me …
Zanimivo je, da največ povabil za sodelovanje dobim na Facebooku kot follow up spoznavnih srečanj na dogodkih – očitno sem zelo “oseben” človek.
Intervju
Uvod
Živijo Tilen, počnem veliko zanimivih stvari in spoznavam ogromno zanimivih ljudi, večinoma s področja razvoja novih poslovnih področij, razvoja poslovnih modelov in povezovanja pravih ljudi z najboljšimi priložnostmi.
Kdo sem, je pa filozofsko vprašanje, o katerem se je verjetno obetavneje pogovarjati z mojimi prijatelji.
Pozdravljam pobudo, tudi sama se trudim delovati v tej smeri in rada bi videla predvsem več srečnih ljudi v tej čudoviti državi s krasno naravo in sposobnimi ljudmi.
Citati se mi sicer zdijo klišejski, ampak vedno, ko grem predavat bodočim navdušencem za podjetništvo, se na slideu skriva kakšen Einsteinov citat – posebej rada imam ta dva:
- “I am enough of an artist to draw freely upon my imagination. Imagination is more important than knowledge. Knowledge is limited. Imagination encircles the world.”
- “Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree, it will live its whole life believing that it is stupid.”
Zdi se mi, da poosebljata dejstvo, da najboljših stvari v življenju še ne poznamo in da si jih moramo še izmisliti. 🙂 Zase si pri trinajstih letih nikoli ne bi predstavljala, da bom delala to, kar delam danes (po pravici povedano, si tega ne bi predstavljala niti pri dvajsetih).
Zato ne verjamem v dolgoročno načrtovanje oziroma verjamem v postavljanje smernice proti napredku in v veliko fleksibilnosti pri realizaciji te smernice.
Da. Delam stvari, ki me intelektualno in osebnostno osrečujejo.
Predanost povezujem z sledenjem. Sem izjemno akcijsko-usmerjena oseba, ki sicer naredi vse in še več, da izpolni zadano, ampak nič ni narobe, če ne greš do cilja za vsako ceno. Nekatere stvari so višje.
Zame je predan nekdo, ki dela za nekoga drugega. Če delaš zase, ne moreš biti predan, lahko si samo zvest sam sebi in svojim načelom, inspiracijam in ciljem.
Uf, gibljem se med ljudmi, ki imajo veliko za povedati o vsem, ne znam pa brati misli.
Jaz sem po duši en velik geek. Na teden vsaj 4 ure gledam science fiction, neskončno me fascinirajo vesolje, razvoj tehnologij, roboti in teorija trans-človeka. Smešno je, da po eni strani ne verjamem v načrtovanje prihodnosti, po drugi strani pa se intelektualno hranim z vsem kar diši po “zdaj + 50 let”.
Klišejsko, ampak moji predniki. Vedno, ko sem na pragu velikih življenjskih odločitev, se spomnim na družinske zgodbe o uspehu. Na sorodnike, ki so se v 20-ih preselili v Ameriko, na pra-pra-pra tetko, ki je v Ameriki odprla menzo za rudarje in na pra-pra-pra strica, ki je pobegnil iz ruskega ujetništva na Kamčatki in se z vlakom pretihotapil nazaj domov.
Od “še živečih” družinskih članov, ki so vzorniki in pol, občudujem mojega dedka, ki imel mizarsko delavnico in za moj okus izpolnjuje vse kriterije podjetnika – krasen človek, moj očka, ki je izumitelj in poslovnež in se je do vsega povzpel sam.
Nenazadnje je moj velik vzornik tudi moj stric Drago, ki je nanizal izjemno serijo dosežkov v francoski tujski legiji. Sem iz družine iskalcev boljšega življenja in rušilcev ovir – sama nimam zase v planu nič manj ambicioznega.
Poslovna pot
Splošni del
Se strinjam. Osebno sem si sicer z neuspehom na “kul”. Neuspeh je žalostna in boleča izkušnja, a tudi jaz sem se uspela prepričati, da se iz neuspehov učimo.
V svojih prvih svetovanjih (pravzaprav že na drugem svetovalnem caseu) sem win-win strategije iskala v poslovnih modelih deljenja prihodkov. Pri enem klientu se mi je zgodilo, da mi je popolnoma prikril metrike uspešnosti. Po domače, prinesel me je naokoli.
Zaupanje v poslu sem zato vsaj pri delu z ekstrovertiranimi slovenskimi “one-man-band” podjetniki kmalu zamenjala za togo urejena pogodbena razmerja o svetovanju ali pa za strateška partnerstva, ki temeljijo na dorečenih KPI (key performance indicators). Prav tako sem postala previdnejša pri izboru strank in ne delam vseh poslov, ki se ponujajo. Verjetno pa je bila čista nesreča in na drugi strani špekulantski sociopat :), saj se mi to kasneje ni več zgodilo.
Moji “aha momenti” so bolj filozofske narave in ponavadi zadevajo bolj moj življenjski stil kot pa posel. Verjetno pa sta bila sva ključna, ko sem “learning-by-doing” ugotovila, da delo po sistemu “ura-človek” vodi v premo-sorazmerno povečevanje prihodkov in da podjetnik ni človek, ki ima podjetje, ampak človek s posebno filozofijo pristopa reševanja problemov in koriščenja priložnosti.
Moja prva žarnica pa je definitivno bil prehod v svet podjetništva.
V bistvu je ena sama, in sicer špekulacija, ali bi se bilo bolje preseliti v tujino. Po moje je 75 % mojih dobrih prijateljev s fakultete trenutno v tujini in gre jim odlično.
Sprašujem se, ali me okolje omejuje. Nikakor ne skrivam razočaranja nad strateškim razvojem naše države, ki ga krojijo politiki (beseda elita se pač v tem kontekstu ne sme uporabljati), interesna združenja in lobiji.
Če pa tujcu razložim davčni sistem v naši državi in birokratske procese, pa vedno naletim na mešanico smeha in ogorčenja. Je to poslovno okolje res najbolje, kar zmoremo kot narod?
Zadovoljni svetovanci in klienti. To je moj velik ponos in karierna sreča. Tako iskreno rada pomagam ljudem reševati izzive. Sliši se zelo naivno, a gre za zelo močjo silnico.
Moj Anže bi rekel preveč. 🙂 Jaz sem takšen človek velikih ambicij in inspiracij, ki se mu vse zdi mogoče.
Presegam svoje cilje na področju akumuliranja denarja. Mož mi v šali pravi, da sem “money maker”. Zdaj se moram naučiti še, na kakšen način lahko akumulirane prihodke “plemenitim”. Z drugimi besedami, iščem priložnosti za vlaganje. Prihodke že znam povečevati eksponentno, zdaj želim povečevati še prihranke.
To je bilo že izrečeno. Citiram: “Ruthless bitch”. Zakaj? Ker res nimam potrpljenja, časa in volje, da bi svoj čas tratila na ljudeh, ki preveč jemljejo – tukaj zelo hitro režemo vrvi in spone.
Da ne bo pomote – rada pomagam, če je človek pripravljen pomagati sebi in dojemljiv za spremembe. V nasprotnem primeru naj se z njim ali z njo ukvarja kdo drug.
Denar, uspešno realizirani projekti in moje osebno zadovoljstvo, ko se nekaj konča.
Težavnih strank ni – so samo ljudje z različnimi psiho-socialnimi potrebami, ki jih nikakor ni težko prepoznati in ustrezno nasloviti. Edino vprašanje je, če je trud na tem področju vreden oziroma ali greš “preveč čez sebe”.
Nimam zaposlenih, imam projektne sodelavce. Motivatorji se mi pa zdijo enostavni – občutek pomembnosti prispevka, uspešnosti pri delu in ustrezen honorar z možnostjo variabile na uspeh.
Gremo do konca. Neuspeh je zaključek projekta, tako kot uspeh. Vedno se trudim držati obljube. Bomo pa potem analizirali, transformirali strategije in se učili na napakah.
Projektov, ki mi v začetnih fazah ne delujejo uspešni, se ne lotim ali zelo hitro obrazložim, da v to idejo ne bom vlagala svojega časa. Lepota delanja na KPI …
Kič, ampak biti srečna z vsemi, ki jih imam najrajši in prispevati k lepšemu svetu. Ampak to iskreno mislim…
Podjetništvo je zame od dneva 1 stvar izbire, ne eksistenčne prisile. Ne predstavljam si zapraviti svojega življenja v uresničevanju ciljev nekoga drugega. To je zame največja uživancija – delati zase, po svoje in ustvarjati …
Praktični del
Verjetno zato, ker bi bil trendi, mi dal neko edinstveno dodano vrednost v smislu poenostavitve ali olepšanja življenja, ker bi imel fenomenalen brand in/ali embalažo. Sem 7P (ali jih je zdaj že 8?) marketing freak, ki spoštuje dobro trženjsko načrtovane poteze. Najino stanovanje pa je itak polno art-de-factov, ki so designerski presežniki – ja, šibka točka …
Socialna omrežja za prvi stik in za kompleksne zadeve. Z ljudmi, ki so mi blizu, definitivno osebna srečanja. Telefona in mailov ne maram preveč, ker so mi manj osebni in ker je res over-load tega. Zvezdice in zastavice me psihično bremenijo, ker pomenijo “nedokončano”, na zvok telefona pa sem že skoraj alergična
Zame je to izjemno naravno. Obožujem ljudi, priložnosti in dejstvo, da si lahko medsebojno tako zelo pomagamo in delimo koristne informacije. Sem eden izmed tistih otrok, ki so en mesec pred rojstnim dnevom delali listo povabljenih na rojstni dan zaradi prostorskih omejitev sobe in v peskovniku vsem povedali kaj se bo danes gradilo in igralo.
Mreženja pa se sistematično lotevam tako, da poskušam ponuditi neko dodano vrednost. Vsi imamo radi koristne ljudi s koristnimi informacijami. O tem sem celo napisala članek za Startaj.si.
Pojma metode marketinga nisem nikoli razumela. Razumem pojma trženjski splet in elementi trženjsko-komunikacijskega spleta in v skladu s tem tudi načrtujem trženjsko komunikacijo in strateško trženje za svoje stranke. Sem pa največji vernik v e-besedo-od-ust-do-ust, strateška partnerstva, v kakovosten PR, družbena omrežja in vse, kar diši po priporočilih nekoga, ki mu zaupamo.
Veliko truda vlagam v napotke za optimizacijo spletnih komunikacijskih kanalov za kliente, v razvoj blagovnih znamk in v management odnosov s ciljnimi kupci. Zame osebno pa največ rezultatov prinesejo osebna priporočila zadovoljnih strank. Stranke kontaktiram tudi sama na osnovi analize priložnosti s konkretno ponudbo za sodelovanje, ki je usmerjena v “win-win” partnerstvo.
Moja industrija kot industrija ne obstaja, izmislili smo si jo sami 🙂 Bolj kot trendi, ki so pomembni za management pojavnosti in trženjsko-komunikacijskih kanalov, je pomembno, da smo mi, svetovalci, na tekočem s trendi, ki so relevantni za posamezni tip strank. In na tem področju moramo svoje znanje plemenitit na dnevni bazi.
To bi bila odločitev, da se s poslom ne bi želela več ukvarjati. Svetovalni posel težko propade, lahko se le drastično spremeni, pod predpogojem, da je oseba še pripravljena delati.
Prvi signal povečanja konkurence so nižje cene in težje pridobivanje posla. Če bi se to zgodilo in ne bi znala ali pa se mi enostavno ne bi zdelo več vredno ukvarjati s tem, bi se iz posla umaknila sama in poiskala priložnosti za uspeh kje drugje.
Ne rečem, da na mojem področju ni konkurence, je pa res, da se z njo niti nimam namena ukvarjati, ker je panoga tako diverzificirana, da je izjemno težko najti primerljiva podjetja posebno z vidika širine poslovnih aktivnosti, ki jih izvajam.
Klišejsko – nič. Akumulirana znanja in izkušnje so predpogoj, da sem danes kjer sem. In to me osrečuje in ponuja prijeten poslovni in življenjski slog.
Po absolutno bolj osebnem pristopu.
Več: Be happy. Manj: Worry. Kot pravi Bobby McFerrin: Don’t worry Be happy.
Poslovno pa vem, da me čaka ena “računovodsko in davki 1-0-1” v kratkem in dobro, priznam, da preveč časa zabijem na družbenih omrežjih, ker so mi pač awesome.
Absolutno. Sem totalen out-sourcing fan, najbolj absurden primer- naokoli se vozim v 80% s taxijem.
Mrtvi rok, kava in mož Anže, ki mi je in bo vedno priskočil na pomoč.
Na dan moj delavnik variira med 5-imi in 16-imi urami. Ko je delo, ga pač naredim v obljubljenem roku in pri tem ne dramatiziram in se ne oklepam rutine kot pijanec plota. Zelo enostavno.
Žal še ne.
To je nujno. To je takšno vprašanje, kot če bi načrtoval večerno domačo zabavo za prijatelje ob 19:00 pa ne bi vedel koliko hrane in pijače imaš na zalogi ob 18:30.
Hitra runda
Jaz sem za realne, ne za fenomenalne odgovore. 🙂
Greva v Tokio. Tam se bova oba kaj naučila. 🙂 O umetnosti izdelave sušija, o sožitju bivanja z roboti, o najnovejših trendih. Tokio je inspiracija v žilo.
Po pravici povedano, na svojega moža in na življenje, ki ga živiva. Anže je moja duša dvojčica, živiva v čudovitem sožitju dveh svobodoljubnih oseb, ki se medsebojno podpirata in skupaj rasteta. Nisem predvidevala, da je to mogoče.
Pa kul mi je tudi, ker sem bitje v krilu in štiklih v pretežno moškem svetu in res odlično delam z vsemi. Ne verjamem v diskriminacijo na osnovi spola – če nekdo ne prepozna tvojega potenciala, ni zato, ker si kar pač demografsko si, ampak zaradi lastne omejenosti. In takšne ljudi je najbolje pustiti, da v svoji omejenosti prestagnirajo leta, ki so jim bila podarjena.
Domišljija. Jaz verjamem v mentalne procese desne hemisfere. Sreča in znanje sta stvar realizacije, domišljija je stvar prepoznavanja priložnosti in razvoja.
“Če ima kdo dobro idejo, mu bom pomagala, da jo lahko uresniči in da bo z njo zaslužil.” In potem bi bilo verjetno naslednje vprašanje: “A si dobra vila?”. 🙂
Ne, ampak meni definitivni ni škodila. Bila sem tudi zelo uspešna pri študiju. Žal mi je edino, da nisem študirala v tujini. Mislim, da sem zaradi tega bolj artikuliran in razgledan človek, kar pa seveda ne pomeni, da je to edina pot do tega.
Že pregled izobrazbenih profilov mojih podjetniških kolegov me zapelje v teorijo, da je podjetništvo “obrt”, ki se jo mora vsak naučiti sam. Nisem pa ena izmed tistih, ki vpijejo, da šole ubijajo kreativnost.
Vsak dogodek – 2 nova kontakta. To je čisto zlato – ni težko, je pa dovolj motivirajoče, da ne hodiš na dogodke, ki jih je preveč in se množijo- “za brez veze”. včasih imam res občutek, da bi vsak, ki ima 1 uro časa, rad organiziral kakšen dogodek.
Smešno, ampak LinkedIn, to je ratal cel buzz v Sloveniji, v zadnjem mesecu sem naredila 5 strategij za osebno znamčenje na tem družbenem omrežju. Povsem nepričakovano in verjetno muha enodnevnica. Ogromno je tudi povpraševanja po poslovnih načrtih oziroma po svetovanjih s področja razvoja inovativnih idej, kar je zelo pogojeno tudi s P2 razpisom, na katerega se podjetja pripravljajo.
http://trendwatching.com/, ker sem futurist po duši, http://techcrunch.com/ in www.mashable.com, ker me vedno znova fascinira, kakšne ideje vse lahko uspejo in kdo dobi investicije, http://www.vogue.de/ ker sama sebe hecam, da treniram nemščino, v resnici pa samo plemenitim svoj modni okus, http://9gag.com/, ker vsak potrebuje nekaj sprostitve in ker mi je geekovski humor zakon :), http://www.startaj.si/, http://www.netokracija.si/ in http://mladipodjetnik.si/ ker so slovenski in polni navdiha, kako se naša podjetja trudijo premagati sivino zeitgeista in trga delovne sile, kjer vlada negativna selekcija.
In zdaj bom brala tudi https://gr8.si/, ker je super zasnovan – svež koncept, zelo zanimive teme in veliko pozitive.
I never read I just look at pictures (Andy Warhol). 🙂
Resno, sem totalno vizualen tip človeka – slike, slidei, infografike, karkoli razen teksta. Žal mi je, da ne berem več knjig. Tiste biblije a la Lean Startup in Business Model Generation že preštudiram, ampak meni veliko bližji način informiranja je ogled izobraževalnih videov, obiskovanje dogodkov in story-telling, ki ga naravnost obožujem.
Aha, pa še nekaj trenutno berem – programsko kodo JavaScript, ker se učim programirat – samo za zabavo. 🙂
“Z vami deliva strast podjetništva.” mi je všeč. Zdi se mi močen. Sicer nisem kakšen vernik o sloganih v zgodnji fazi, slogan se mi zdi, da je stvar kasnejše faze. Morda premislita tudi o nečem a la : “Napredne rešitve za podjetniške izzive.” predvsem za promocijo vajinega poslovnega dela.
Prenakazala bi jih kakšnemu startupu, ki ima družbeno-odgovorno poslovno idejo s prebojnim potencialom, podjetnik pa se na obstoječi fazi razvoja težko prebija čez mesec. Temu bi rekli donacija. 🙂
Tilen: Maja, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vemo da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!
Dodaj odgovor