Kaj me je o življenju (oziroma učenju) naučila 60-letna “študentka” medicine

Živo se spomnim dogodka, ko sem se v Trstu pogovarjala s starejšo gospo, tako na oko bi ji prisodila okoli 60 let.

Bila je visoka in pokončne drže, njeni na paž ostriženi lasje so bili sivi in lepo urejeni in med čakanjem sva se zapletli v klepet. Kramljali sva o vsakdanjih stvareh, o stvareh ki jih govoriš s človekom, ki ga prvič vidiš in ga najbrž ne boš videl nikoli več. Govorili sva o gneči in vremenu, ona o svoji hčerki, jaz o svojem delu in študiju, ko je rekla:

»Jaz pa obiskujem medicino.« Medicino? Kaj pa predavate?

»Ne ne, ne predavam, hodim na predavanja.« Študirate?

»Uradno ne, samo hodim na predavanja. Zdaj obiskujem 4. letnik.«

Čeljust mi je padla na tla in še dobro da so bila ta ravna, če ne bi se odkotalila (čeljust) v Jadransko morje. Gospa je videla moj začudeni obraz in rekla:

Vedno sem si želela študirati medicino pa ni bilo možnosti. Medicina me izredno zanima, zato sem začela hoditi na predavanja.

Moje presenečenje se še kar ni poleglo in prva stvar, ki sem jo vprašala je bila, kako so jo sprejeli sošolci.

»S sošolci se odlično razumemo. Radi me poslušajo, saj jim veliko stvari, ki se jih učimo v teoriji, lahko povem iz lastnih izkušenj. Saj veš, starejši ko si, več bolezni in drugih tegob je že doživelo tvoje telo.«

photo1

Vir: Flickr

Od tega dogodka je minilo že dve leti in gospe nisem več srečala (sem jo pa enkrat videla, po televiziji, v reklami!) ampak velikokrat se spomnim na njo. Na to, da za učenje nismo nikoli prestari. In na to, da za učenje ni nikoli prepozno. Na to, da se pravzaprav nikoli ne bi smeli zares prenehati učiti. Ker če sklepam po sivi gospe, nas učenje ohranja mladostne in živahne, polne energije in veselja.

Vse prevečkrat se mi namreč zazdi, da se mladi po končanem (ali nedokončanem) uradnem izobraževanju prepustijo toku dogajanja, češ, kar bo pa bo. Poslali bomo 436 prošenj, ni hudič, da enkrat ne uspe. Sicer v nekaterih primerih res uspe, v drugih pa ne in tukaj se začne čakanje na pravo službo in vdanost v usodo. Res da ne moremo vplivati na nekatere zunanje dejavnike v svojem življenju, lahko pa se odločimo, kako se bomo na njih odzvali.

Lahko čakamo, posedamo po foteljih in kavicah, si ogledujemo stare serije in listamo revije. Lahko vzdihujemo in jamramo, lahko preklinjamo, stiskamo zobe in stresamo z glavo. Obupujemo nad situacijo.

Lahko pa se odločimo, da nekaj naredimo. Da se izpopolnimo v tujem jeziku, ki smo se ga učili v srednji šoli, lahko izdelamo svojo prvo spletno stran ali se zgolj naučimo nekaj akordov igranja na kitaro.

Seveda nismo vsi v jeseni svojega življenja, ko imamo časa na pretek in z obiskovanjem večletnih predavanj na fakulteti izpolnimo svoje dolgoletne sanje. (Tilen: bolje zate da 60+ letniki verjetno ne berejo tega članka, drugače bi bili kregani, ker mislimo, da imajo veliko časa 🙂 ) Ampak v tretjem tisočletju in v dobi informacij je neznanje zagotovo izbira. Danes lahko s pomočjo naprave, ki je velika toliko kot škatlica cigaret – seveda imam v mislih pametne telefone – in brezžičnega interneta zaužijemo malodane znanje celega sveta.

photo

Vir: Flickr

Lahko se učimo jezikov, ročnih spretnosti ali kako izdelati lastno spletno stran. Lahko se naučimo kuhati ali programirati. Lahko izpopolnimo veščine pisanja ali fotografije. Seznam je neskončen in ne vem kdaj se konča. Kadarkoli sem iskala kakšen tečaj ali zgolj tutorial sem ga z nekaj kliki našla!

Pred časom sem odkrila spletno stran www.coursera.com, kjer je na voljo več sto predavanj z univerz s celega sveta. In to popolnoma brezplačno! Tam se lahko seznanite z zgodovino rock˙n´rola ali se potopite v svet bioinformatike (ne, ne vem kaj je to). Na voljo so predavanja s področja fizike, kemije, psihologije, družboslovnih študij, medicine, prava, matematike, glasbe in filma, audio inženiringa, če naštejemo le nekatere. Predavanj je toliko, da zagotovo vsakdo najde nekaj zase, spremljate pa jih lahko kar iz svoje domače pisarne.

Vaši spomini in vaše znanje so edina stvar, ki vam je nihče ne more vzeti. Ali kot je odlično zapisal Blaž Kos v enem izmed svojih zapisov na blogu:

Tvoja edina prava vrednost je v tvojih kompetencah in v tem, da si dober človek.

Torej, predlagate še kakšno spletno stran, kjer so na voljo brezplačni tečaji in predavanja? Kje svoje znanje izpopolnjujete vi?

O avtorici: Andreja Jernejčič. Potuje. Piše. Fotografira. Se vozi z vlakom. Včasih tudi s tovornjakom. Najraje sama. Berete jo lahko na Adventurous Journeys in na Odpotovanja. Sledite ji lahko na Snapchat: AndrejaJourneys, Facebook, Twitter, Instagram, Pinterest.

Comments

Ja, za učenje ni nikoli prezgodaj, bi lahko dejali. V Ljubljani ima kar nekaj brezplačnih predavanj za širšo javnost tudi Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Poljanska 6 (o14332090) Sem spadajo cikel Podobe časa, pa Enajsta šola v knjigarni, vsak prvi torek v mesecu ob 11.00 v Konzorciju itd.