52: Grega Gostinčar in podjetje PowUnity

Grega je med drugim ustanovitelj digitalne marketinške agencije Visionplus, ki se ukvarja predvsem s Facebook oglaševanjem in pisec bloga Your Inception, ki ponuja vsebine iz področij, kot so life hacking, brain hacking in sleep hacking in so predvsem njegove lastne izkušnje!

Več v intervjuju.

Osebna misel
»Whatever the mind can conceive and believe, it can achieve.« Napoleon Hill

Poslovni neuspeh
Pred leti sem se dogovarjal z Danskim podjetjem za uvoz izredno kvalitetnih gelov za lase v Slovenijo. Ko je bilo že praktično vse dogovorjeno, so želeli, da prva pošiljka vsebuje nekaj tisoč komadov. Če bi te gele naročil, jih verjetno ne bi prodal v 10 letih!

Trenutni posel
Skupaj s co-founderji iz Avstrije razvijamo napravo za iskanje smuči v celem snegu in varovanje smuči/bordov pred krajo.

Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
Ker že nekaj časa ne živim v Sloveniji, vsako jutro na hitro preletim novice na Dnevnik.si

Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
The seven habits of highly effective people by Stephen R. Covey

Kje te lahko kontaktirajo?
Preko profila na Linkedinu in Facebooku.

Pozdravljen! Moje ime je Grega in sem (še vedno) magistrski študent podjetništva na Univerzi Lund na Švedskem, hkrati pa sem soustanovitelj slovensko-avstrijskega start-upa PowUnity. Večinoma svojega časa posvečam učenju in delu na področju podjetništva, od oktobra dalje pa na noge postavljam svoje prvo podjetje.
Tilen: Dve vprašanji sta se mi porodili ob tvojem odgovoru. Zakaj Švedska? Vprašanje, ki je mogoče malce “bogokletno”, pa je naslednje. Ok, glede na to, da študiraš podjetništvo, verjameš v način pridobivanja znanja iz podjetništva, toda naj te vprašam – te formalna izobrazba naredi podjetnika? Katera so npr. tista področja, ki pretehtajo, da se odločiš za tovrsten študij in v katerem primeru npr. se ne bi nikoli odločil za študij podjetništva?
Grega: Nekako sta odgovora povezana – že nekaj časa sem iskal kvaliteten program podjetništva, ki sem ga nato našel na Švedskem, zato sem se tja prijavil in kasneje odšel na študij. Na srečo pa mi je Švedska že od nekdaj bila izredno aktualna, ker slovi kot ena najuspešnejših držav na svetu, hkrati pa je pravi raj za mlade podjetnike.

Sam verjamem v »learning by doing«, zato pa sem tako zadovoljen z našim programom, ki je izredno praktično usmerjen, hkrati pa ti dovoljuje nekaj časa, da se lotiš vsaj enega resnega projekta. Ključna prednost študija podjetništva na Lundu je v povezavnosti univerze z gospodarstvom preko znanstvenega parka Ideon, ogromno je možnosti za dodatno izobraževanje (prevsem na področju podjetništva), ustvarjanja, spoznavanja start-up scene, imamo vrhunski program mentorstva (ki vsakemu študentu dodeli vsaj 1 odličnega mentorja) itd.

Zagotovo pa se nikoli ne bi prijavi na več-letni magistrski program podjetništva, ki temelji na klasičnih predavanjih bolj ali manj uporabnih predmetov v zvezi (ali pa tudi ne) s podjetništvom.

Če dobro pomislim, se spomnim prve »poslovne« izkušnje, ko sem bil star okoli 7 let. S starši sem počitnikoval nekje na hrvaški obali, ko sem med čofotanjem v vodi našel kar precej velik šop bankovcev. Ves navdušen sem hodil po obali in iskal osebo, ki je ta denar izgubila.

Ko se je končno našel moški, ki bi naj ta denar izgubil (takrat mu sicer nisem verjel, da je to res njegov denar), sem mu lepo povedal, da menjam ta denar za 2 kepici sladoleda. Mislim da je bil to eden najslajših sladoledov do sedaj!

Med mojim članstvom v neprofitni organizaciji Management Group na Ekonomski Fakulteti sem nekaj časa sodeloval pri projektu Business Hive. Gre za “crowdsourcing” projekt, ki so ga pred leti štartali člani omenjene organizacije. Po uspešno izvedenem projektu v prvem letu sem naslednje leto prevzel oddelek marketinga. Takrat sem bil še precej neizkušen na področju vodenja, zaradi česar nismo dosegli naših ciljev in nismo dobili dovolj sponzorskih sredstev.

Posledično smo morali prekiniti celoten dogodek. To je bilo precejšnje razočaranje, ker sem kot vodja marketinga nosil veliko odgovornost. Je pa bila hkrati izredno pomembna lekcija. Od takrat naprej se lotevam stvari bolj organizirano in planiram vsak nadaljni korak. Vedno razmišljaš v smislu »kaj narediti, če ne dosežem določenega cilja?«
Tilen: Katere so najbolj učinkovite oblike marketinga pri vašem startupu? In podvprašanje – zakaj misliš da dandanes še vedno veliko nastajajočih mladih podjetij preprosto nima sistematično “na stran” danih sredstev za oglaševanje?
Grega: Zagotovo lahko naredimo največ za promocijo našega branda PowUnity preko naših brand ambasadorjev, torej profesionalnih smučarjev in snowboarderjev, ki skrbijo za našo promocijo. Kar se tiče finančnih sredstev za marketing je situacija precej bolj zahtevna kot se morda sliši. Verjamem da večina start-upov razmišlja o budgetu za marketing, vendar vedno (pre)hitro zmanjka denarja in nekako je lažje oklestiti proračun za marketing kot recimo tistega za plače.

Kar me dejansko žene je močna želja po doseganju na videz nedosegljivih ciljev. Vedno si postavljam sprva nemogoče cilje, ki v procesu dela in učenja postanejo uresničljivi. Zgolj na takšen način dela se človek ogromno nauči.
Tilen: Zanimivo razmišljanje in pristop! Tim Ferris npr. pravi, da si zadaja cilije in ima pri tem samo-zavedanje, da bo samo okoli 60% ciljev uresničenih in da je pri tem zadovoljen. Na drugi strani imamo npr. Lea Babauto, ki je zagovornik tega, da si ne postavljaš ciljev (pravi celo, da je postavljanje in doseganje ciljev neko “default” stanje v naši družbi). Mimogrede – ogled njunega pogovora toplo priporočam vsem.
Grega: Ravnokar sem opazil, da si objavil povezavo do njunega pogovora, zato si ga bom z veseljem pogledal. Verjamem, da različni ljudje na različne načine dosegajo uspešne rezultate. Sam sem nekako bolj naklonjen razmišljanju Ferrissa, mislim pa, da mora vsakdo najti svojo pot in način do uspeha.

Na to vprašanje ti pa težko odgovorim.
Tilen: Ponavadi imajo moji intervjuvanci težave ali s tem ali z naslednjim vprašanjem. 🙂 Zakaj je temu tako? Oziroma če sem morda bolj konkreten. Katera je morda tista stvar, ki je večina ljudi ne pove iz takšnih in drugačnih razlogov tistim, ki šele začenjajo v poslu?
Grega: Se mi je zdelo, da je tako. Mislim, da je težko govoriti o tem, kaj »vsi« razmišljajo. Sam nerad posplošujem stvari. Ko sem bil še v Sloveniji, sem ugotovil, da večina ljudi govori zgolj o svojih uspehih, hkrati pa pozabljajo povedati o napakah, izzivih in drugih pomembnih dejavnikih, ki so vplivali na uspeh. Na Švedskem so ljudje precej bolj iskreni, zato dobiš tudi več uporabnih nasvetov.

Da živim v svojem svetu daleč od realnosti.

Zelo preprosto – z zadovoljstvom. Svoje cilje si postavljam precej visoko, zato sem pogosto nezadovoljen s svojim delom. Na srečo nisem perfekcionist (smeh), sem pa izredno pozoren na vsak detajl svojega dela. In po koncu nekega projekta vem, da sem dal vse od sebe, potem sem zadovoljen. Ko so zadovoljni še ljudje okoli mene, potem vem, da sem bil uspešen.
Tilen: Kako se potem križata kombinacija tvojega nezadovoljstva s samim vitkim pristopom v poslu, ki je po defaultu “good enough”?
Grega: Težko! Sam najraje postavim jasen cilj (in standarde), tako da potem »good enough« ponavadi pomeni izredno dober rezultat.

Osebno zelo rad delam z ljudmi. Ljudje okoli mene pravijo, da sem zelo dober v komunikaciji. Zame bi bilo delo s težavnimi strankami zgolj nek dodaten dnevni izziv. Po mojem mnenju je treba takšnim strankam preprosto prisluhniti, ugotoviti vzrok jeze in jim v pomirjenem tonu zagotoviti, da se bo vse uredilo.

Ker zaposlenih še nimam, se bolj osredotočam na motiviranje ljudi v mojem timu. Zelo rad imam kakšne motivacijske govore ob jutranjih urah ali pozno zvečer po napornem dnevu. Vsakemu posebej povem zakaj delamo to kar delamo. Podobno je z mojo motivacijo, le da si pogosteje pomagam z glasbo. Samo da se potopim v svoj svet za nekaj minut na dan, pa imam dovolj energije za premagovanje najtežjih ovir.
Tilen: Mi lahko priporočiš kakšen motivacijski govor, ki si si ga ogledal vsaj 2krat? (p.s. in da ni v mainstream-u kot npr. govor Steva Jobsa na Stanfordu) 🙂
Grega: Larry Smith – Why will you fail to have a great career. Sicer ni ravno motivacijski naslov, ampak je video vreden ogleda!

Odvisno. Sam sem zelo preračunljiv človek. V takšnih primerih vedno stopim korak nazaj, pogledam celotno sliko in se odločim, kakšna je verjetnost za določen (ne)uspeh in kakšne so posledice. Zagotovo ne bi vedno vztrajal za vsako silo, ko bi vedel, da obstajajo drugi, pametnejši načini za uresničitev cilja. Važno je, da pridem do konca. Kako bom pa prišel, je pa drugo vprašanje.

Sam se sicer še nimam za podjetnika, sem pa na dobri poti, da bom to nekoč postal. Kar me najbolj privlači je samo dejstvo, da življenje postane precej bolj razburljivo, nejasno, a hkrati zabavno. Začneš razmišljati o ciljih, ki so se ti še včeraj zdeli nemogoče, delaš na projektih, na katerih si dejansko želiš delati in se družiš z ljudmi, ki so precej bolj svobodnega razmišljanja. Tako se pogosto rodijo nove ideje in novi cilji…

Nikoli ne odnehaj, ne glede na to, kako slabo ti kaže! Nasvet mi je dal eden izmed mentorjev med študijem na Švedskem, ko sem bil prepričan, da bomo morali prekiniti z enim izmed projektov zaradi nepričakovane konkurence na trgu. Nato sem se dobil z mentorjem, ki mi je dejal, da so v življenju vedno vzponi in padci.

Pomembno je, da nikoli ne odnehaš. Težje ko je, večje bo veselje, ko ti bo uspelo. Mogoče mu takrat nisem popolnoma verjel, sedaj pa vem, da je imel še kako prav.
Tilen: Povej mi, pri čem ti je mentor najbolj pomagal/koristil in zaradi katerih stvari bi tovrsten način sodelovanja priporočil vsakomur?
Grega: Meni so dali mentorji ogromno uporabnih nasvetov. Vsekakor pa je bila ključna spodbuda, da mi lahko uspe nemogoče. Da jaz zmorem, če si le želim uspeti. Bolj kot nasveti za vodenje start-upa so mi prav prišli nasveti za osebno rast.
Tilen: Tudi pri svojih strankah sem zelo hitro prišel do spoznanja, da dostikrat pravzaprav sploh ni toliko težava v razumevanju delovanja posla, temveč v lastnih omejitvah, ki jih imamo bolj ali manj vsi privzgojeni. Sploh če ne izhajamo iz podjetniških družin.

Na kateri uspeh ali na koga? Kar se tiče uspeha sem zagotovo najbolj ponosen na to, da sem bil sprejet na najbolj priznano Univerzo na Švedskem, s čimer sem se rešil težkih okovov svobodnega razmišljanja, ki so mi jih nadeli mnogi učitelji in profesorji na dosedanjem šolanju v Sloveniji.

Drugače pa sem izredno ponosen na svoja starša, ki sta me vzpodbujala in mi omogočala, da sem v življenju videl in počel neverjetne stvari, ki mi bodo za vedno ostale v spominu. To, kar sem dobil od svojih staršev, želim sedaj dati in omogočiti mnogim drugim.

Še sam sebi ne znam razložiti kaj delam, kako bom šele nečakinji? 🙂
Tilen: Si lahko uspešen v poslu, v kolikor ne znaš ob 3 zjutraj zdrdrati edinstvene prodajne prednost v svojem poslu? 🙂
Grega: No, brez težav znam razložiti kaj dela naš tim edinstvenega in zakaj smo do sedaj bili precej uspešni. Nekoliko težje pa razložim, kaj vse delam. Mogoče je še najboljši odgovor, da enostavno delam to, v čemer uživam in je hkrati v dobrobit mnogih ljudi. 🙂

Ko si na trgu, kjer je konkurenca precej močna (recimo pri zimskih športih), imaš pogosto dve možnosti: Ali si upaš tekmovati z velikimi podjetji (kar je ponavadi izredno težko in tvegano) ali pa »prodaš« svojo idejo enemu izmed večjih podjetij na trgu. Če vidiš veliko povpraševanje in se odločiš za prodajo, potem moraš izkoristiti priložnost in ponuditi svoj produkt dvem ali trem konkurentom. Z malo sreče bo cena hitro narastla, hkrati pa boš našel partnerja, ki si dejansko želi delati s tabo!

Rad smučaš? Kaj je lepšega kot sončno jutro brez oblakov po noči, ko je zapadlo 1m novega snega. Že zgodaj zjutraj začneš s smuko, na kateri neskončno uživaš. Nato je čas za kosilo, se odpraviš v bližnjo kočo, naročiš »kaiserschmarrn« in uživaš na soncu ob kozarcu piva. Nato se odločiš, da boš nadaljeval s smuko, ko ugotoviš, da ti je nekdo ukradel smuči…Z našo napravo NeverLose se ti to ne bi zgodilo!
Tilen: Mi lahko poveš, kaj je pri vašem izdelku element neulovljive prednosti (poleg skupnosti, na katero ciljate)? Kaj je tisto, kar ne omogoča preprostega kopiranja?
Grega: Če lahko po angleško odgovorim: “It is »why« we do it, not »what or how we do it.«”

Na Švedskem je mreženje zelo preprosto – udeležiš se kakšnega dogodka za start-upe in zelo hitro najdeš kakšnega sogovornika. Od tam naprej se ti kontakti zelo hitro potencirajo in kmalu ugotoviš, da poznaš ogromno ljudi.
Tilen: Moja izkušnja je bila ravno nasprotna – da so Švedi lahko precej zaprt narod, predvsem npr. pri iskanju službe, ko konkuriraš domačinom. 🙂
Grega: Mislim da je vsepovsod tako – imaš ljudi (oz. neko skupnost), ki je precej bolj odprta in potem neko drugo, ki je njeno nasprotje.

Nisem strokovnjak na področju marketinga, zato bom to vprašanje prepustil komu drugemu. Vsekakor pa obožujem kakšne videje z motivacijsko vsebino.

Uporaba napredne tehnologije pri smučanju, visoke cene športne opreme in verjetno pomanjkanje snega v Evropi. Zagotovo nas čaka veliko izzivov, s katerimi se bomo morali soočiti.

Kje si pa upajo!

Precej prej bi začel razmišljati s svojo glavo. Tako bi večkrat postavljal resna vprašanja in bi se prej naučil postaviti zase. Še posebej bi to potreboval v času gimnazije.

Ker pravega posla še nimamo (smo pa tik pred tem, da začnemo), lahko rečem, da smo vsekakor izredno dobri prodajalci, ker razumemo ljudi, trg in smo tudi sami smučarji. Če veš, kaj ljudje pričakujejo in kaj razmišljajo, si že na pol poti do zmage.
Tilen: Ni posla, dokler ni strank, ki plačajo za izdelek? 🙂
Grega: Kakšen profesor na EF v Ljubljani bi verjetno stal za kakšnim podobnim stavkom. Vendar je treba pogledati na celotno zgodbo. Imam občutek, da marsikdo posel večkrat dobi/izgubi, še preden pride s produktom ali storitvijo na trg.

Težko je reči, kaj naša konkurenca nima, zagotovo pa imamo mi izredno željo in strast po smučanju. To nas dela močnejše, ker obožujemo naše delo.

Več sklec, manj pregovarjanja s svojo punco! Hec. 🙂 Trenutno bi morali posvečati nekoliko več časa razvijanju produkta in nekoliko manj časa trženju.
Tilen: Zopet se moram malce obesiti na vitko poslovanje. Zakaj ne več trženja in manj razvijanja produkta? (banalen primer tovrstnega načina poslovanja sta Microsoft in operacijski sistem Windows in npr. Applovi izdelki)
Grega: Ko si tako močen kot Apple, se lažje »igraš« s takšnimi stvarmi. Nam je bolj pomembno, da ljudem res ponudimo, tisto kar iščejo. Če bomo samo tržili vrhunski produkt, prodali pa neko povprečno napravo, nas v pol leta enostavno ne bo več na trgu.

Do sedaj sem takšne stvari prepuščal drugim. Drugače pa vse kar je povezano z elektriko!

Redko bedim tako zgodaj/pozno. Če pa že, pa je ponavadi glasba tista, ki mi pomaga.

Delam tako dolgo, da vse opravim. Ali je to 2 uri ali 20 je pa odvisno od dela.

Ker se rad šalim, bi verjetno napisal nekaj v smislu: I’ll be back!

Da vidim, če je punca ugotovila šifro od bančne kartice (smeh).

Nemudoma bi šel med ljudi in se začel pogovarjati z njimi. Ugotavljal bi, ali ima moj posel res potencial, poskušal bi ugotoviti, ali obstaja potreba za moj produkt/storitev na trgu in če da, ali se dejansko splača iti v posel? Denar bi verjetno zapravljal za srečanja z ljudmi in analizo trga.
Tilen: Lean startup kid? 🙂 Šalo na stran, a vseeno. Si predstavljaš še par deset let nazaj, ko je bilo podobnih metodologij precej manj? Ko je bil dostop do denarja precej težji in dostop do ljudi prav tako?
Grega: Tako nekako. 🙂 Si predstavljam in sam večkrat rečem, da bi raje živel v nekem drugem času, ko je bilo težje priti na trg, vendar je bilo tudi manj konkurence. Takrat, ko je bil v ospredju dejansko razvoj kvalitetnega produkta in ne zgolj prodajanje in trženje prazne slame, kot se danes (pre)večkrat dogaja.

Vedno z ritjo naprej. Vedno!

Če vprašaš osebo, ki me najmanj mara, bi rekla, da ne obstaja igralec, ki bi lahko igral tako zakomplicirano vlogo.

»Saj ni res…pa je«.

Kaj nismo vsi (bodoči) podjetniki super junaki?

Nisi me vprašal, po kom se zgledujem v življenju, kdo je moj idol. Prihraniva to vprašanje za drugič!

Res me zanima, kako bi pa ti spravil slona v hladilnik?
Tilen: Ko najdeš ujemanje med produktom in trgom, ni nobene težave (skorajda) več. Najdeš ustrezno velik hladilnik, odpreš vrata in spustiš slona notri.

Super misel! Vedno sem vesel kakšnih nasvetov in komentarjev! 🙂

Tilen: Grega, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!