Facebook – hobi, razvada, obsesija ali posel?

Ste se našli v zgornjih vrsticah? Se vam dogaja kdaj kaj podobnega? Ste že večkrat pomislili na to, da je FB popolna izguba časa?

Če smo iskreni, v poplavi vseh informacij in številnih medijev je tudi Facebook postal res nadležna stvar. Sploh v primeru, če imate veliko število prijateljev in če večkrat dnevno spremljate objave. Ali v primeru predvolilne kampanje, kjer ste kar naenkrat o vseh možnih kandidatih in kandidatkah za župane oz. županje ter mestne svetnike izvedeli mnogo več kot kdaj koli prej.

No, na srečo na Facebooku obstaja možnost, da kliknete »unfollow« in se vam objave teh oseb ne prikazujejo več v »news feedu« (to kasneje lahko seveda znova spremenite!), ostanete pa še vedno njihovi prijatelji in lahko, če vas kaj zanima, sami pogledate njihov profil. Lahko pa greste še dlje in v primeru nadležnih objav enostavno skrčite seznam prijateljev oziroma se pozitivno odzivate na prošnje za prijateljstvo le v primeru, da te ljudi tudi dejansko poznate oziroma vas zanima, kaj počnejo v življenju.

Priznam, da sem sama pred nekaj leti popolnoma drugače razmišljala o prisotnosti na Facebooku. Objavila sem mnogo statusov in komentarjev, nisem skrivala tega, kam hodim na dopust, kako preživljam svoj prosti čas, s kom se družim ob kavici in podobno. In večinoma so bile vse te objave javne, torej nisem uredila pri nastavitvah možnosti, da to vidijo le prijatelji oziroma le določene osebe. Tudi pri tem, koga »potrdim« za prijatelja (izraz je namenoma v narekovajih, ker prijateljev pa res ne sprejemaš oziroma potrjuješ, ampak gre za ODNOS, ki ga je treba negovati in ceniti!), nisem imela nekih omejitev…

Sem pa zelo dobro vedela, da na FB ne bom pisala o svoji zasebnosti, kar se tiče odnosa z moškimi, kakor tudi ne bom objavljala negativnih objav, saj nisem pristaš obrekovanja in kritiziranja. Že od nekdaj je tako moj osebni profil poln pozitivnih misli, člankov in citatov znanih oseb, prijetnih fotografij, spodbudnih misli in podobno.

Potem pa je prišel ON… Moški, ki me iz dneva v dan osrečuje in izpolnjuje, ob katerem se počutim varno in ljubljeno…  Odprl mi je oči glede (ne)varnosti na internetu in tudi glede tega, koliko časa se pravzaprav porabi za FB in podobne »neumnosti«. Spomnim se njegovih besed, ob katerih sem bila sprva nejevoljna, zdaj pa vem, da so imele svojevrstno težo, da imajo velik smisel in pomen.

»Kaj bova imela od tega, če bodo najine fotke dostopne vsem, če bo na tvojem profilu pisalo, da si ‘v zvezi’? Bova zato kaj bolj srečna? Boš zato ti poslovno bolj uspešna?« Vprašanja, ki vsako žensko, ki je zaljubljena in si globoko v srcu želi svojo srečo pokazati pred celim svetom, ganejo… Vsaj malo, priznajte, punce.

Danes mi na kraj pameti več ne pride, da bi na FB ali na katero koli drugo družabno omrežje napisala kaj tako osebnega kot je na primer to, kam grem na dopust in s kom, kakor tudi ne vidim prav nobenega smisla v tem, ali na mojem profilu piše, s kom sem v zvezi in kakšna le-ta je. Pa ne gre za skrivalnice… Ne gre za sramežljivost. Najini najdražji vedo, kar pač meniva, da morajo vedeti. Deliva z znanci, poslovnimi kolegi, sorodniki in prijatelji tisto, kar želiva. Midva pa si poveva najbolj zaupne stvari in se pogovarjava o prihodnosti, brez da bi to objavljala na FB.

In zdaj me boste vprašali: »Ja, zakaj pa potem sploh si na FB, če ti je to vse odveč?« Razlogov, zakaj sem sama osebno aktivna na vseh možnih komunikacijskih platformah, ne le na FB, je seveda veliko. Konec koncev, komuniciranje z javnostjo je moj posel. Toda vse bolj ugotavljam, da je skoraj vsaka minuta na FB in drugih družabnih omrežjih »izgubljena«, če nimam konkretnega razloga za objavo ali za brskanje po »news feedu«.

[Tweet “Za vsako minuto na družbenih omrežjih imejte konkreten razlog #minutaizgubljenavrnesenobena.”]

Na chatu sem vedno »offline« – kdor me potrebuje, me lahko pokliče ali mi pošlje zasebno sporočilo… Kajti nekajkrat, ko sem bila »online«, so se začeli prav takšni oglašati, ki se sicer nič kaj dosti ne zanimajo za to, kako sem, a jim je bilo dolgčas in so si ga želeli krajšati z dopisovanjem.  Prošenj za prijateljstvo od neznancev ne sprejemam več, pač pa jih usmerjam na svojo Facebook stran SABI ŠPORT. Tudi tam lahko javnost spremlja moje aktivnosti, moje članke, razmišljanja, lepe misli in fotografije. Na svojem osebnem profilu objavljam stvari z razlogom, največkrat poslovnim. Včasih koga od teh, ki želijo dobiti vpogled v moj osebni profil, preko zasebnega sporočila povprašam, če se poznamo oziroma zakaj so mi poslali prošnjo za prijateljstvo. Veste, da mi več kot polovica teh ljudi ne odgovori?

V zadnjih tednih so se v mojem poslovnem življenju zgodile mnoge spremembe. Začenjam s številnimi novimi projekti, ki zahtevajo svoj čas, energijo, pa tudi precejšnjo koncentracijo. Prav slednje mi je ob obilici mailov, ki jih dnevno dobim, ter mnogih prošnjah po takšnih in drugačnih nasvetih, začelo primanjkovati. Vse preveč časa sem potrošila na ljudeh, ki so želeli od mene brezplačne usluge, ali pa sem se preveč časa ukvarjala s tem, kaj je kdo objavil na Facebooku. Da ja ne bom česa zamudila. Kot novinarka in urednica sem bila pač vedno rada ažurna, spremljala sem konkurenco in vse možne portale, da bom na tekočem…

A zdaj je moja naloga drugačna. Moji cilji in vizija so drugačni. »Avtomatizirala boš nekatere stvari, pa ti bo lažje, predvsem pa boš imela več časa in energije za svoje projekte!« mi je pred dnevi dejal Tilen Mandelj, človek, ki ima mnogo zaslug za to, da so se v meni začeli premiki tudi v podjetniškem smislu. Zato je odločitev, da bolj premišljeno izbiram, komu bom namenila svoj čas, še toliko bolj pomembna. In zato sem si postavila tudi meje, koliko časa bom zapravila na Facebooku.

Kaj Facebook pomeni vam?

Kakšen je vaš razlog, da ste vsakodnevno aktivni na Facebooku? Gre za hobi, ki vam polepša dan, razvado, ki prerašča v obsesijo, ali za posel? Ali morda za kombinacijo tega in onega, kar je tudi v mojem primeru… Koliko časa zapravite z brskanjem po “newsfeedu” in profilih vaših prijateljev? Ste kdaj pomislili, da bi svoj profil izbrisali in zakaj tega niste storili? Si v sodobnem svetu in v tempu življenja, ki ga živimo, sploh še znate predstavljati, da družabnih omrežij ne bi bilo?