23: Erika Drobnič in več funkcijsko otroško pohištvo

Za njo je trnova pot, ki jo opisuje v intervjuju, meni pa se je vtisnila v spomin po neverjetnem dojemanju podjetništva, ki ga lahko strnem v 3 stavke:

1. Neuspehov je precej več kot uspehov. Ko le ti nastopijo, jih ne smemo jemati osebno.
2. Potrpljenje je božja mast in vse se zgodi ob svojem času.
3. Z razvojem si vedno korak pred konkurenco.

Več v intervjuju.

Povzetek intervjuja

Osebna misel
Za vsak uspeh je potreben čas, za čas je potrebno potrpljenje, za potrpljenje je potrebno delo.

Poslovni neuspeh
Poslovni neuspeh je dobra in zelo poučna lekcija. Iz njih se vedno največ naučim. Zato hvala, da jih doživim – toliko!

Podjetniški AHA moment
Vsakič, ko se mi utrne res dobra zamisel. V bistvu, se mi dogaja ves čas. Je pa res, da vsi ne doživijo realizacije.

Trenutni posel
Razvoj in prodaja več funkcijskega otroškega pohištva.

Spletni vir
LinkedIn

Trenutno bere
Kdo je napravil Vidku srajčico

Kje jo lahko kontaktirate
erika.drobnic@siol.net ali preko telefona 0038641499037

Sem žena, mama dveh sončkov, končala sem ekonomski faks, delam v svojem s.p.ju. Počnem veliko stvari, najraje skupaj z družino, pri delu me najbolj zapolnjuje razvoj in inovacije novih izdelkov za otroke, v prostem času pa sodelujem in pomagam združenju ASI (Aktivni slovenski inovatorji).

Potovanje, dolgo tisoče kilometrov, se začne z enim samim korakom (Martin Luther). Verjamem v velike cilje in dejanja, za katera pa je potrebno veliko truda in potrpljenja. Zato se sama ne obremenjujem z uspehom takoj.
Tilen: Na žalost danes dostikrat prevladuje mišljenje, da se da resen posel postaviti v mesecu dni. Realno pa je ta ocena verjetno med 12 in 36 mesecev.
Erika: Realno je ocena bolj med 36 in 60 meseci, jaz osebno ne poznam nikogar, ki bi mu uspelo že v enem letu. Tako, kot vsaka druga stvar ima tudi posel svoje faze rasti, ki se jih ne da preskočiti, vsaka faza pa potrebuje svoj čas. Čas teče hitro, denar pa počasi.

Vsekakor. Če ga ne bi, bi že zdavnaj obupala. Da nekaj ustvariš in sploh, da se rezultati pokažejo, je potrebno leta in leta vlaganja v svoje znanje, leta truda in discipline, predvsem pa volje in trdnega prepričanja, da si na pravi poti. Zato moraš verjeti in da verjameš potrebuješ tudi izkušnje drugih ljudi, tistih, ki so že pred tabo prehodili isto pot. V teh zgodbah jaz dobim navdih in voljo za naprej. V najtežjih trenutkih vedno vključim ta “alarm”, ki me spet postavi nazaj.

Popolnoma. Brez popolne predanosti ni uspeha. Pri vsaki stvari je tako.

O velikem uspehu. Gotovo so redki, ki si ne želijo prepoznavnosti, pohvale in sploh, zgodbe o uspehu. V našem prostoru je to še vedno tabu, skoraj prepovedano mišljenje, če slučajno to izgovoriš naglas, boš takoj deležen kritik in posmeha. Vendar, kdor misli, da je uspeh rezerviran samo za druge, je ali kratkoviden ali pa strahopeten. Uspeh je rezerviran za pogumne, ne glede na to, kje na svetu si rojen.
Tilen: T.i. impostor syndrome (sindrom prevaranta) je lahko uničujoč element v vsakemu posamezniku. Tisti neslišen glasek, ki nas kljuva in pravi:”Kdo smo pravzaprav mi, da lahko nekoga učimo o uspehu?”
Erika: Uspeh je relativna stvar in vsak ga dojema po svoje. Važno je, da drug drugega spoštujemo in cenimo to, kar sami in drugi ustvarjamo.

Ustvarjanje. Iskanje in inoviranje novih stvari, napredek v vseh pogledih.

Največji vzornik med inovatorji je Nikola Tesla, med inovatorkami pa vsekakor Coco Chanel. Življenjske zgodbe obeh me enostavno prevzameta, še posebej pa to, da sta kljub težki usodi, ostala zvesta sebi.

Na začetku svoje poklicne kariere sicer nisem v to preveč verjela in me je velikokrat zelo potolklo, z leti pa sem se naučila, da je neuspeh del uspeha. Tisti del, ki te največ nauči. Zato ga gledam kot dobrodošlo izkušnjo, ki jo je potrebno čim bolj racionalno predelati in iz nje potegniti najboljše. Mislim, da sem v tem res dobra. 🙂 Malo za šalo, malo zares, iz večine svojih negativnih izkušenj sem znala povleči to, kar je bilo najboljše za mene. Ko doživimo neuspeh (ki jih je mimogrede več kot uspehov), je predvsem zelo pomembno, da ga ne jemlješ preveč osebno. Potrebno se je nekoliko distancirati, podobno, kot v službi, ko te nadrejeni opozori na napako. Ne jemlješ jo kot napad na tvojo osebnost, ampak kot napako, ki si jo naredil pri delu. Napake delamo vsi, to pa ne pomeni, da smo zato slabe osebe. Tako meni uspe prebroditi neuspeh in iti še z večjo voljo naprej.
Tilen: Tomas Edison je rekel:”I have not failed 10,000 times. I have not failed once. I have succeeded in proving that those 10,000 ways will not work. When I have eliminated the ways that will not work, I will find the way that will work.” “Fail often, fail fast” je eden izmed načel, po katerih se skušam sam ravnati. Pri pogostih neuspehih gre za dejstvo, da vedno poizkušamo nove stvari. Tisto kar postane uspešno, delamo več tega. Pri hitrih neuspehih pa gre za to, da takoj ko vidite, da nekaj ne deluje, s tem prenehate. Je pa res, da to velja v idealnem svetu. V realnem svetu pa moramo imeti tisti čut, ki nam da ravnotežje med vztrajanjem in prekinitvijo. Povej nam en konkreten primer neuspeha in kaj si se iz njega naučila?
Erika: Zelo dolgo časa mi ni uspelo skleniti pogodbe z večjimi kupci, kljub temu, da sem veliko naredila na tem področju. Vendar ni in ni šlo, nič se ni premaknilo. Potem pa kar naenkrat prilika in zadeve so stekle s tako lahkoto, da takoj sploh nisem verjela. Prej nekaj let truda brez učinka, potem pa so se stvari odvile kar samo od sebe. Iz tega sem se naučila, da je potrpljenje res “božja mast” in da se zgodi vse ob svojem času.

Ja, saj pravim, ves čas žari. 🙂 Glede na naravo mojega dela, se to mora ves čas dogajati, ker razvijamo novo, inovativno pohištvo, ki zahteva neprestane prebliske tako v samem izdelku, kot tudi v načinu prodaje, reklamiranja in sploh, poslovnem modelu. Vendar začetek je bil v tem smislu, ko sem si rekla “To je to”, zgodilo se je, ko sem postala mama in sem iskala primerno pohištvo za otroka. Na trgu ga ni bilo in zato sem se lotila sama. Samo na papirju, da se razume, izdelali so ga potem drugi.
Tilen: Na siol.net sem prebral, da je tvoja proizvodnja v Španija, da pa jo seliš v Slovenijo. Ali se je to že zgodilo? Nam lahko poveš kaj več o tem področju?
Erika: V Španiji proizvajajo en model moje zibelke, v Sloveniji pa smo po letu in pol premora letos začeli proizvajati nov model, ki smo ga razvili konec lanskega leta.

Money, money, money.

Moj trenutni navdih je pogruntavščina posebnega veznega elementa, ki omogoča, da pohištvo zlagaš kot lego kocke.
Tilen: Stališča okoli patentiranja tovrstnih idej (izdelkov) so precej mešana. Kako se ti lotevaš tega področja?
Erika: Tako, kot so različne inovacije, tako je tudi različno gledanje na zaščite (patentne in modelne). Pri mojih izdelkih nič ni skrito, poznavalcu je takoj vse vidno in jasno in kopije bi bile mogoče zelo hitro. Zato je v mojem primeru smiselno inovacijo zaščititi. Drugače je pri visokotehnoloških inovacijah, kjer je novost skrita in je lahko veliko časa potrebnega, da konkurenca prepozna ali odkrije “recept”, zato je v teh primerih bolj smiseln hiter razvoj in ne patentiranje, s katerim tudi v celoti razkriješ inovacijo. Z razvojem pa si vedno korak pred konkurenco.

O jej, seveda, drugače sploh ne znam.

A da ne? :)))))

Moraš njo vprašat. Ti dam številko od tašče?
Tilen: Auč. Bodi malce introspektivna – kaj je tisto področje tvoje osebnosti, ki drugim največkrat hodi v nos? 🙂
Erika: Ja vem. 🙂 Mislim, da je za okolico najbolj moteča moja neposrednost in tudi ambicioznost.

Z notranjim zadovoljstvom. Ta mi pove, kdaj sem res uspešna.

Prisluhneš in argumentiraš. Mirno in spoštljivo.

S tem, ko verjamem v svojo idejo najbolj prepričam zaposlene.

Poraz mi diha za ovratnik že pet let, pa še kar vztrajam. Mislim, da noben posel ni toliko siguren, da mu poraz ne bi ves čas sledil. To je del igre, se naučiš s tem živeti in greš naprej, ali pa obupaš in vedno znova iščeš novo pot?

Biti prvi v razvoju otroškega pohištva – na svetu.

Jaaaa.

Naši izdelki so razviti za potrebe odraščajočega otroka, iz najboljših materialov, rešitve pa so inovativne in jih ne morete kupiti nikjer drugje.
Tilen: Kateri so zate najboljši materiali?
Erika: Najboljše kar mi uporabljamo je les domačih gozdov.

Osebno.

Izkoristim vsako priliko, ki se mi pokaže. Pa malo tudi socialna omrežja uporabljam (nisem ravno generacija, vendar se privajam).

Ko sem prejela prvo zlato medaljo za svojo inovacijo, so me poklicali novinarji in sem z veseljem sodelovala. Tako me kontaktirajo še vedno in vsak članek ali nastop na TV je za mene najboljša reklama.

Glede na to, da sem inovatorka, sem prepričana, da ravno to, kar smo mi razvili- pohištvo bo postalo prilagodljivo, več funkcijsko in bo omogočalo spremembe dizajna.

Meteor? Če sem iskrena, trenutno o tem ne razmišljam.

Iskala bom nova vrata.

Marketing.
Tilen: Glede na to, da se sam ukvarjam s tem področjem, mi je zanimivo to, da nisi prva, ki je to omenila. Kaj so tisti elementi, ki te držijo nazaj, da ne bi razvila to področje?
Erika: Za dober marketing je potrebna veliko večja količina denarja, kot za proizvodnjo in razvoj skupaj. Zato si to lahko privoščijo le največji.

Ne veliko. Sosedi bi takoj ponudila službo.

Inovativnost, ki pomeni popolnoma nove rešitve v sestavi pohištva.

Več bi morala delati na pridobivanju potrebnega kapitala, manj pa na ….., ne vem že kje.

Ne še.

Otroka.

12-48ur.

Ne še. Mogoče kasneje, ko bo podmladek prevzel. V mojem poslu gre za lastne inovacije, in brez inovatorja, v tem primeru sem to jaz, ni posla.

Absolutno, do centa natančno.

Želim si, ali bodo res fenomenalni, boste pa sami presodili.

Ali si vedel, da je bil kozarec tudi enkrat inovacija?

Na svoja dva malčka.

Brez sreče ni znanja in brez znanja ni sreče.

Delam posebne omare za otroke, ki spreminjajo barvo se se sestavljajo kot lego kocke. Če boš pa želela, boš pa lahko iz zibelke naredila dva stolčka, mizico in košaro za igrače.

Jaz jo. 🙂 Ne, uspeh ni povezan z izobrazbo, za uspeh je potrebna predvsem zdrava pamet in delavnost. Je pa res, da ti izobrazba pomaga, še posebej takrat, ko se posel razvije in potrebuješ veliko različnega znanja.

Če želiš uspeti, izpelji posel sama. To je bilo na začetku, ko sem imela inovacijo in sem mislila, da jo lahko izpeljem tako, da se pridružim nekemu drugemu timu. Takrat mi je to svetoval eden od inovatorjev, ki se je posla lotil sam. In po tem sem to tudi sama ugotovila.

Razvoj.

Jih je veliko. Mogoče nekaj skupin na Linkedln-inu.

Kdo je napravil Vidku srajčico.

GR8 – ne poznaš?

Porabila bi jo za testiranje nove inovacije.

Tilen: Erika, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!