(Fotografija in make-up Tania Mendillo)
Njena misel:
Zaupaj svoji intuiciji in prisluhni, kaj se dogaja v drobovju tvojega telesa.
V kolikor iščeš noro Zelolepo unikatno torbico, pas, denarnico ali druge usnjene izdelke, se obrni na Editto. Pokliči jo na 031 379 999, ali pridi v njen atelje v Ljubljani (Breg 12).
Več v intervjuju.
Povzetek intervjuja
Osebna misel
V življenju največ šteje kvaliteten odnos, ki ga imaš sam s sabo, do sebe, kajti iz tega odnosa lahko gradiš vse ostale odnose.
Poslovni neuspeh
Uspeh je sestavljen iz mnogo malih neuspehov, tudi velikih neuspehov. Moj neuspeh je, da še nisem na cilju. 🙂
Trenutni posel
Oblikujem in izdelujem unikatne ročno izdelane modne dodatke iz usnja pod lastno blagovno znamko ZELOLEPO.
Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
Facebook in spletna stran, Instagram.
Katero knjigo bi mi priporočila v branje?
“Radical Acceptance: Embracing Your Life With the Heart of a Buddha”, Tara Brach
Kje te lahko kontaktirajo?
Facebook: Zelolepo Atelje, info@zelolepo.com, Instagram: zelolepo
Intervju
Uvod
Sem Editta, stara 39 let, po izobrazbi univ.dipl. inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, mati 15 letni Ajdi, predvsem sem pa ustvarjalka, vizionarka, idealistka, predana z dušo in telesom svojemu delu, sebi in svoji hčerki in pa svoji viziji, ki jo že 14 let gojim in vztrajno zalivam in obrezujem, da bo obrodila bogate sadove.
14 let že oblikujem in izdelujem ročno izdelane unikatne modne dodatke iz usnja pod znamko ZELOLEPO, po kateri sem pred 7 leti uradno prevzela svoj sedanji priimek.
Tilen: Velik preskok je spremeniti ime in priimek in sploh na način, kakršnega si ti naredila. Mi lahko poveš kaj veš o tem?
Editta: Ma veš kaj, po ločitvi od bivšega moža, si nisem želela nositi več tega priimka, ker je s tem priimkom na moje življenje pripeta ena velika izkušnja, predvsem poslovno negativna, očetov priimek Dulić se mi je zdel tako zelo oddaljen od tega, v kar sem se izoblikovala.
Stranke so me poznale in me imele v svojih telefonskih imenikih shranjeno kot Edita Zelolepo, tako da sem se zelo hitro odločila, da bo to moj priimek, da sem pa dodala še en t v svoje ime, je pa bolj kot ne estetski dodatek k priimku.
Na začetku te spremembe, je bilo ljudem seveda nenavadno, tudi ko sem vložila zahtevek na Upravni enoti, je bila situacija malce kočljiva za uslužbenko. Ko sem oddala vlogo, sem pozabila svojo vozniško pri uslužbenki in se čez par minut vrnila v sobo v kateri opraviš in oddaš papirje, pa sem zalotila tri uslužbenke, kako so brale in bile začudene nad priimkom.
To je bilo v Kranju, veliko ljudi me v Kranju pozna, tako da je bila to za ljudi verjetno ena mojih nenavadnih in hecnih potez. Kaj sem s tem pridobila? Skozi kakršno koli promocijo o znamki, ali o meni, je bistveno lažje iz PR pozicije, ker človek, ki ustvarja znamko Zelolepo, tudi je Zelolepo. 🙂
Mi verjameš, da se ne spomnim.
Poslovna pot
Splošni del
Strinjam se s tabo, da je tisto kar šteje pot in pa dogodki, ki se nam na tej poti zgodijo. Moj neuspeh je povezan z osebno zgodbo, ker sem prepletla intimen zaseben del svojega življenja s poklicnim, svojega tedanjega partnerja, moža, sem v svoji zgodbi videla kot poslovnega partnerja, za katerega se je kasneje izkazalo, da ni poznal poslovne etike in higiene. Od tega je 4 leta, še vedno se borim s tem, nekako sem na 4/5 do cilja. Kaj je bil nauk vsega?
V mojem primeru dve stvari, nikoli se ne zanašaj in ne prelagaj dela na druge, če zato niso poklicani, druga stvar pa, da zaupam svoji intuiciji in prisluhnem kaj se dogaja v drobovju mojega telesa.
Premikati meje mogočega in sanjati in živeti velike »sanje«.
Mislim, da je najtežje govoriti resnico, ker je treba za tem stati stojno in pokončno in nadalje z dejanji potrjevati to resnico. Mislim da je to nekaj o čemer razmišljajo mnogi, pa potem povejo tako, da bi bili družbeno sprejeti ali priljubljeni.
Verjetno ne bi povedala resnice. 🙂 Velikokrat zalotim druge in priznam tudi sebe, da ko mi nekdo stopi na žulj, da ne mislim prav lepo o njem ali njej tisti trenutek. A vendar, vsak, ki ga srečamo nam je ogledalo. Zato v resnici ni več pomembno kaj drugi govorijo o nas, in je zelo pomembno kaj in kako mi mislimo in govorimo o drugih, saj s tem zelo veliko povemo o sebi…
Težko vprašanje. Odvisno, kaj nekomu pomeni uspeh? Zate je lahko uspeh nekaj drugega kot zame. Do sebe imam visoka pričakovanja, zato imam tudi drugačne poglede na uspeh, saj imam visoke cilje, ki se spremenijo, preoblikujejo,čez neko obdobje lahko ugotovim, da mi ne prinašajo koristi ali me osrečijo.
Ljudje se spreminjamo, zato je merilo za uspeh to, da uspešno opravim vse zastavljene točke, ki so odvisne od mene same in od mojega delovanja, saj na zunanje okoliščine ne morem vplivati ali jih kakorkoli spreminjati, lahko spremenim sebe in popravim svoje delovanje, da zunanji svet lahko pogledam drugače, z drugimi očmi.
Zame je uspeh, to, da sem svojemu otroku zgled jaz in ne nek najstniški idol, zame je velik uspeh to, da toliko let že sledim svoji zgodbi, da imam tako močno vero, vizijo in da ne odneham. Za uspeh štejem, da si lahko postavim prioritete v življenju in pa da sledim planu, ki si ga izdelam.
Uspeh je zame moralna drža, jasnost in temeljitost v posameznikovem življenju, visoka družbena odgovornost in angažiranost k dobrobiti posameznika. Uspeh je notranji mir, sreča in zadovoljstvo. Marsikdo meri uspeh po zunanjih kriterijih, ki površinsko opisujejo ljudi in jim dajejo nalepke.
Prijatelj, s katerim se nekaj časa nisva videla in ni bil na tekočem, mi je rekel, ko je videl moj telefon, da naj ga ne kažem preveč naokrog. Ampak meni moj telefon super služi za klicanje in pošiljanje smsov. Več imam tudi miru pred vsemi rdečimi označevalci in opomniki.
Seveda imam računalnik/tablico za ostale operacije in aplikacije, Instagram in Facebook, vendar tega ne želim imeti na telefonu. Dobra stran tega telefona je tudi ta, da bom končno začela uporabljati svoj fotoaparat.
Tilen: Glede notranje sreče in zadovoljstva se popolnoma strinjam. Zanima pa me, glede na to, da praviš, da te čaka še zelo veliko dela – imaš zastavljene določene poslovne cilje? Mi lahko kakšnega zaupaš?
Editta: Moji poslovni cilji so povezani z mojim delom, mojo blagovno znamko. Zaupam, ti jih lahko na kavi, “off the record”, saj iz izkušenj ne delim več svojih ciljev na glas, to ne koristi ne publiki in ne mojemu razvoju. Ljudje, ki me spremljajo in mi sledijo, tudi vidijo napredek in skozi razvoj lahko razberejo in dojamejo kakšni so ti cilji.
Če je stranka seznanjena s tvojim načinom dela, da ji predstaviš koncept, idejo, filozofijo, ki stoji za tvojim delom, potem mislim, da nobena stranka ne more biti težavna, ker se na podlagi dobre prezentacije odloči ali pa ne odloči za nakup. Vse pa je zapisano v tistih prvih sekundah, ko se ji posvetiš.
Nimam zaposlenih.
Tilen: Kako motiviraš sebe oziroma če se postaviva v hipotetično situacijo, kako bi se vseeno lotila motiviranja svojih zaposlenih?
Editta: Motiviranje zaposlenih je kompleksno dejanje, saj da razumeš kaj motivira tvojega delavca, ga moraš znati prebrati, ga spoznati, ga poslušati in ga tudi slišati. Mislim da je za zaposlenega lahko velika motivacija okolje v katerem dela, da v tem okolju zasede nek svoj prostor, da ima lahko sebi prilagojeno delovno površino, da je čim manj stresnih »omejitev«, ki bi vplivale na njegovo delovno učinkovitost.
Mislim da je velika motivacija tudi možnost dodatnih izobraževanj, seminarjev, potem posluh za določene aktivnosti, ki vplivajo na dobro razpoloženje in seveda na koncu, ali pa na začetku, odvisno od zaposlenega, je tukaj tudi motivacija v obliki nagrade, denarja ali pa drugih oblik.
Hmm, če pomislim dobro, bi bil odgovor da. V kolikor bi bila situacija brezizhodna, bi se odločila, da bi posel opustila in dala novim idejam in projektom prednost. Seveda je to nekaj kar je težko sprejeti, ker vsi smo radi uspešni, ampak tudi neuspeh ali poraz je del življenja.
In poskusila bi znova. Takšno izkušnjo sem v resnici tudi imela, ko sem se vpisovala na študij oblikovanja, kjer so bili pogoj za vpis sprejemni izpiti iz risanja in slikanja. Od 150 prijavljenih, sem prišla na 75 mesto, 30 so jih sprejeli.
Naslednje leto sem poskusila še enkrat, vendar sem tudi čez leto fokusirano delala in se izpopolnjevala v risanju, tako da sem se uvrstila na 9 mesto od nekaj več kot 150 vpisanih. Mislim, da je pri porazu pomembna ena lastnost in sicer vztrajati v želji, da greš naprej in da ne stojiš na mestu, ali celo toneš nazaj.
Biti podjetnik je daleč od tega, da je to nekaj super “koolskega”, da si sam svoj gospodar, da lahko delaš kar hočeš, ker si na svoje. Zmotno je tako prepričanje, biti podjetnik je ena velika disciplina, kajti biti uspešen podjetnik res ni mačji kašelj. Saj je s tem povezanih lahko veliko odrekanj, premalo časa za ostale stvari, ki pridejo kasneje na vrsto. Iluzorno je razmišljati, da kot podjetnik lahko uravnotežiš svoje privatno, zasebno življenje in svoje poslovno življenje.
Morda moški ali pa ženska, ki ni mama. Biti mama in biti podjetnica, po vrhu pa še biti mama samohranilka in biti podjetnica, to ni lahka pot. Naj ne zveni kot pritoževanje, zavestno sem izbrala to pot, saj je mojemu karakterju pisana na kožo in najljubši vidik te poti je zagotovo ta stalnica po spreminjanju, ta dinamika vsakdana, ta možnost ustvarjanja nečesa novega, sploh pa nečesa po čemer kupci posegajo. S tem pride tudi svoboda.
To se mi zdi, da je tisto kar osmišlja moje delo, da idejo, ki jo imam, zmorem uresničiti, jo iz glave, papirja spremeniti v oprijemljiv in funkcionalen, potrošniku uporaben izdelek, ki mu je všeč in je nanj čustveno navezan.
Če česa ne razumeš ali ne veš, vprašaj.
Da mi še vedno uspe ohraniti spontanost in igrivo sproščenost tudi ko v meni grmijo nevihtni oblaki in švigajo strele.
Praktični del
Narišem risbo, odrežem kos usnja, ga zašijem v tole obliko (npr. copat) in ko je končano, ga obujem in občudujem.
Pridi k meni v atelje in ti pokažem kako nastajajo izdelki.
Tilen, ti si specifičen, poseben in drugačen moški, moški z zgodbo in prefinjenim okusom za estetiko, imaš stil. Oglasi se v ateljeju Zelolepo, da zate narediva ročno izdelan pas, v katerega ti lasersko vgraviram tvojo motivacijsko misel, tisto katera te vleče v življenju naprej.
Moj pristop k mreženju je verjetno malo poseben. Zelo veliko dam na odnos, ki ga vzpostavim s stranko, ker zadovoljna stranka bo svojo izkušnjo prenesla svoji prijateljici in ta naprej…kmalu bo ta prijateljica prišla po svojo izkušnjo.
Pot je daljša, vendar je nabor strank kvaliteten in tak, da se večkrat obrnejo po nakupih izpod mojih rok. Veliko si pomagam tudi z mreženjem po socialnih omrežjih, a še vedno sem pristaš slogana da dober glas, seže v deveto vas.
Zaenkrat še vedno zadane od ust do ust, izkušnja, ki jo stranka prenese drugi stranki, to je sicer dolgotrajen proces, ki potem pripelje do nakupa, ampak vidim kako prihajajo stranke po priporočilih strank. Drugače pa je Facebook za ciljno publiko in točno določen produkt zelo učinkovito orodje, uporabljam tudi Instagram, spletna trgovina pa je v fazi mirovanja, ker jo je potrebno predrugačiti.
Prav mojo panogo, še več poudarka na zgodbi, na brandingu, na odnosu in ekskluzivi in individualnem obravnavanju naročnika.
Moja konkurenca me lahko vrže iz posla le tako, da bi vse zdajšnje in prihajajoče stranke odvrnila od nakupa mojih izdelkov, kar pa je nemogoče, ker za vsak produkt, ki je ugledal luč sveta obstaja kupec.
Hmm. Skoraj že filozofsko vprašanje. Zagotovo bi se izognila kakšnim situacijam in odločitvam, ki sem jih sprejela v preteklosti.
Tilen: Mi lahko poveš kakšno konkretno poslovno situacijo?
Editta: Zagotovo bi bila mnogo bolj previdna, ko sem zaposlila v svojem podjetju svojega bivšega moža in bila mnogo manj naivna. Ampak kar je bilo je bilo, zgodovine popraviti ne moremo, vprašanje pa je, ali bi brez te izkušnje postala to kar sem danes. Najbrž ne.
Trenutno se dogaja, da se spreminja in ustvarja nov krog strank in to je dobro.
Moja konkurenca nima Editte Zelolepo, nima njenega chija, njene zgodbe, konkurenca nima njenega občutka za stil, tisto kar izdelke Zelolepo ločuje od konkurence. Lahko da imajo zgodbo, več denarja, ampak, konec koncev je na svetu toliko ljudi in za vse je dovolj trga.
Predvsem bi morala manj časa se ukvarjati z birokracijo in še več časa posvetiti kreaciji.
Tilen: To je pravzaprav večen izziv umetnikov po mojih izkušnjah. Iskati ravnotežje med ustvarjanjem in na drugi strani med birokracijo, marketingom, prodajanjem. Kako je tvoje konkretno reševanje takšne situacije?
Editta: Včasih se mi je zdelo vse to nerešljivo, danes gledam na to usklajevanje drugače in mi je ta način včasih prenaporen, saj sem dislektik in mi kakšne stvari vzamejo bistveno več časa kot druge. Reševanje teh situacij rešujem s strogim urnikom in domačimi nalogami, ki si jih zadam, ali pa mi jih naloži moj mentor. »Umetniki« smo sploh znani po svoji neorganiziranosti, razpršenosti in zmedi, kar pa ne pomeni, da se ne da.
Če imaš jasne cilje in veš kaj si želiš, potem je to zadostna motivacija, da tudi tukaj lahko narediš red, s samodisciplino, s ponavljanjem določenih prijemov, da ti zlezejo pod kožo. Ni lahko sprva, je pa občutek, ko ti uspe neopisljiv.
Moje delo, je bilo vseh teh 14 let usmerjeno tako, da sem sama izdelovala svoje izdelke, zunanji izvajalci so bili potrebni ob kakšnem večjem in obsežnem naročilu, kjer sem potrebovala šiviljo ali pa pomoč pri medfazah v delovnem procesu. Za japonke recimo, ki sem jih lansirala lansko leto, sem imela čevljarja, ki mi jih je izdelal.
Naročila in pa radovednost kako bo izgledal končni produkt.
Na dan nekje med 10 in 13 urami, vendar ne vsak dan.
Svojega podjetja zavestno ne bi zapustila, verjamem pa da lahko pridejo situacije, kot so bolezen ali pa kaj hujšega. In verjetno bi bilo vodilo nekaj v smislu:”Izdelki ne smejo izgubiti nivoja in kvalitete izdelave, stranka ne sme izgubiti zaupanja v naše izdelke, za vsak kotiček podjetja poskrbite tako kot bi skrbela jaz, ne izgubite fokusa in volje, poskrbite drug za drugega tako, kot bi želeli, da drugi poskrbijo za vas.”
Pomagajte si med sabo, ko bo hudo in vzpodbujajte se še bolj, ko vam gre dobro.
Dolgo časa sem živela v prepričanju » ehh saj ti si umetnica, sej bo, enkrat bo«, skoraj da ne idiotsko razmišljanje in vedenje do sebe. Z leti zrasteš, se izoblikuješ in kaj hitro ugotoviš, da si v svojem podjetju sam svoj šef in gospodar, in če se ravno ne razumeš dovolj dobro sam s sabo in če se ne poznaš dovolj dobro, pol znaš s tem šefom imet kar dosti težav.
Postavit si prioritete, cilje, zbalansirat realne in nerealne želje iz “vision boarda”, in da slediš zapovedim, ki si jih zadaš je nujno da spremljaš svoj denarni tok, in ne samo denarni tok, tudi svoj časovni tok.
Koliko časa porabimo za raznorazne neorganizirane aktivnosti, druženja, opravke…In potem smo slabe volje, ker je šel dan prehitro okrog, tebi ostane pa še uff noro veliko stvari…Nisem vedno tako razmišljala, veliko novih pristopov sem se naučila, ker sem v neki točki obstala na mestu in ni šlo več tako naprej.
Pa še nekaj mi ni bilo več všeč…ta nalepka, da sem umetnica, ki se v slovenskem prostoru lahko razume bolj kot ne slabšalno, bohemsko, kar pa je čisto nasprotje temu kar sem jaz.
A veš da sem s 500 euri v resnici sama začela, ko sem se samozaposlila (takrat smo imeli še tolarje). To je bil denar, ki mi ga je oče dal in rekel, tole imam, verjamem vate. Takrat sem si kupila star stroj za šivanje, nekaj materiala, in začela. To je bilo leta 2005, pred tem sem si kot študentka utirala pot skozi Zelolepo.
Zdaj s temi izkušnjami, bi oblikovala nov produkt, poiskala podizvajalce in denar vložila v zagon tega produkta.
Sprostitvena runda
Hmm, odvisno od tega kako velik hladilnik imamo in kakšne barve je ta hladilnik. Pa kakšnega slona imamo, a veš, a je on večji od hladilnika? Ali je hladilnik prazen, ali je že poln, bi bilo treba pospraviti prej, kaj vzeti ven iz hladilnika. Mal predrugačiti slona in hladilnik.
Hhm…Jodie Foster bi bila izvrstna, ker moje življenje ni (bilo) romantično obarvano, v njem je precej akcije, drame, globine in širine in ona je izvrstna v vlogah, kjer se scenariji dotikajo globljih življenjskih vprašanj, iskanja resnice…Sicer pa sem bolj za knjige kot za filme..
To pa ne bi znala povedat, saj ne bi bila avtor biografije, bi bil edini smisel biografije v tem, da se jo napiše po moji smrti, mar ne?
Ne bi si želela biti super junak, to je ena taka prevelika odgovornost za svet in za množice…ostajam skromna in bom poskrbela za odgovornost do sebe najprej, potem pa naprej…Bila bi Alica v čudežni deželi, a ona ni super junakinja?
Tilen, zelo malo te zanima o samih produktih in delu, pa bi bilo vprašanje Kaj si pripravila za spomladansko/poletno kolekcijo? na mestu. 😉
Torej, 8.3.2016 v zadrugi oblikovalcev Zoofa, katere članica sem, pripravljamo oblikovalci predstavitev spomladanskih kolekcij. Moja se deli na spomladansko N U D E kolekcijo in pa poletno C O R 1 3. Moj sistem dela skoraj nikoli ni vključeval kolekcij, morda nisem bila dovolj vztrajna, saj sem k strankam pristopala individualno. Ta kolekcija je bila zame velik izziv, saj se je zgodila v času moje večletne transformacije, tako osebnostne kot tudi poslovne.
Nude je jasno sporočilo o spremembi, saj govori o tem, da sem se »očistila« balasta, tako v življenju, kot tudi v oblikovanju, spoznala, da so preproste, čiste in enostavne stvari in linije izraz urejenosti, reda. Ne sporočam zgodb več skozi vsebino, pač pa zgodbo pripovedujem v obliki in ta nosi zgodbo.
Cor je pozna hebrejska beseda za merjenje kapacitete, v medicinskem izrazoslovju pomeni srce, v britanskem jeziku pa pomeni izraz za zanimanje ali navdušenje, 13 število, pa je število srca in je pravzaprav zelo srečno število.
In C O R 1 3, je upgrade kolekcije N U D E, ki v krojih in modelih ostaja skoraj nespremenjena, dodana pa ji je skrivnostna »začimba«, poletna kolekcija bo na ogled in prodajo v mesecu maju 2016, v Zoofi na Bregu 12.
Po kakšnem ključu izbiraš svoje sogovornike za te super intervjuje?
Tilen: Edini, ampak resnično edini oprijemljiv ključ je moj občutek. Drugače pa skušam predstaviti kar najbolj možne različne podjetniške zgodbe.
Verjamem v to, da je edino pravo vodilo med podjetniki, da med sabo sodelujemo in si na poti pomagamo. Meni si pomagal s tem intervjujem, ljudje, ki me še ne poznajo, me bodo spoznali, tisti, ki jih bo zanimalo kaj več v zvezi z mojim delom in produkti, me bodo tudi fizično poiskali. Tako da, nadaljuj z zgodbami in pomagaj drugim še naprej.
Tilen: Editta, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!