Kategorija: Zaslužek na spletu

Zaslužek – analiza ključne besede, ki marsikomur povzroča mokre sanje

Kako do denarja

Kako do denarja

V članku na konkretnem primeru ključne besede “zaslužek” prikažem pomembnost besed iz dolgega repa. Poleg tega pišem o strategiji izračuna potencialnega prometa na spletno stran, ki je približek za to, koliko se dejansko da zaslužiti.

V članku boš našel odgovore na naslednja vprašanja:

  • Ali so generične ključne besede pomembne?
  • Koliko so vredna posamezna mesta v Googlu?
  • Ali so besede iz dolgega repa pomembne?
  • Kako si lahko sam izračunam potencialni zaslužek za optimizacijo posamezne besede?

Orodja, ki sem jih uporabil pri tej strategiji:

Besedo “zaslužek” sem izbral iz večih razlogov:

  • Ponavadi se pojavi zelo hitro v glavi vsakega, ki razmišlja, kako bi obogatel čez noč preko spleta.
  • Beseda je izbrana zaradi lepega prikaza dejstva, koliko pravzaprav je ciljanje na takšno besedo lahko brezpredmetno in koliko so v tem primeru pomembne besede, ki nastopajo v dolgem repu.
  • Da izpostavim logiko, ki je povezana s prvim razlogom. Namreč, dosti je takšnih, ki bi služili denar na način, da druge “učijo, kako zaslužiti.

Scenarij je naslednji (in v današnjih časih precej bolj pogost, kot bi si želel): Tadej (izmišljena oseba) bi rad zaslužil nekaj denarja preko interneta. Svojo iskalno strategijo začne na Googlu, kjer išče nasvete preko iskalne poizvedbe “how to make money online”. Pod vplivom “svetlikajočih predmetov” se odloči, da bo oglaševal na svoji spletni strani sodoben način življenja, kjer lahko vsak z 1 urico dela na dan zasluži vsaj 500€ na mesec minimalnega postranskega zaslužka. Na spletno stran vrže par prepisanih člankov dolžine 350 besed in Googlove oglase.

Svojo spletno stran poskuša optimizirati na ključno besedo zaslužek in kmalu doživi hladen tuš. Nihče ni niti malo zainteresiran v to, kar ponuja, in stran ne obišče niti 10 ljudi na dan. Kaj je torej težava in kje se skriva rešitev?

Pustimo sicer ob strani, da se je strani lotil popolnoma napačno – največja napaka, ki jo namreč lahko narediš, je ta, da greš v Google vpisovati “how to make money online”. Naj začnem rajši pri njegovi kasnejši težavi – ni opravil domače naloge. Ni preveril, ali je ključna beseda sploh primerna v njegovi industriji, ali ima dovolj mesečnega iskanja in kakšna je spletna konkurenca. Kako torej izgleda postopek ugotavljanja izračuna potencialnega prometa na spletno stran preko ključne besede?

Strategija izračuna potencialnega prometa na spletno stran

spletni promet
Slika: Seobook.com

V tem poglavju bom izpostavil nekaj številk in opažanj, ki sicer v veliki meri držijo, nikakor pa ne predstavljajo kakšne dogme. Npr. nikjer ni 100% dokazano, da 1.mesto v Googlovem iskalniku prinaša 40, 45 ali 55% celotnega prometa na določeno ključno besedo. Sam sem za ta članek uporabil številke, ki jih lahko vidiš na zgornji sliki in prikazujejo distribucijo iskalnih poizvedb ameriškega ponudnika interneta AOL, ki jih je (resnično neumno…) objavil v letu 2006.

Kaj vse je pomembno za distribucijo klikov? Pri Seobook.com omenjajo npr. naslednje elemente:

  • Ali gre pri zadetku za blagovno znamko?
  • Obiskovalčev namen – ali raziskuje ali nakupuje?
  • Ali obstajajo plačani oglasi, ki so postavljeni nad organskimi rezultati?
  • Ali gre za sezonsko iskanje?
  • Kakšna je stopnja konkurenčnosti?
  • Geografska lociranost.

Kaj to pravzaprav pomeni? Ključna beseda zaslužek ima mesečno po trenutnih podatkih 320 iskanj. To pomeni, da v kolikor se s svojo spletno stranjo na ključno besedo zaslužek pojaviš na 1.mestu v spletnem iskalniku Google, lahko pričakuješ okoli 135 obiskovalcev oziroma v povprečju 4.5 na dan. Kaj hočem povedati? Potrebno je razumevanje distribucije klikov glede na določeno mesto, kjer se pojavi tvoja spletna stran.

Naslednji dejavnik, ki lahko vodi v tvoj uspeh ali neuspeh, je razumevanje konkurence. Na spletu obstaja sicer nešteto orodij za analizo konkurence (in testiral sem verjetno 90% vseh) – nekatera so brezplačna, nekatera plačljiva. Spodaj je slika orodja Long Tail Pro, ki ga uporabljam več kot ostale, saj je izjemno preprost za uporabo in izjemno učinkovit za analize. Stane sicer 97$, a prvih 10 dni ga lahko uporabljaš brezplačno, poleg tega pa garantiram, da v kolikor se misliš s tem področjem ukvarjati, boš orodje, kakršno je to, definitivno potreboval. Kaj lahko razbereš iz spodnje slike?

analiza zaslužek
Slika: Long Tail Pro

Na sliki lahko vidiš konkurenco za ključno besedo zaslužek. Na tem mestu se ne bi spuščal v razlago pojmov, kot je npr. ta kaj pomeni “Domain Authority”, temveč bi podal splošno sliko:

  • Med zadetki se pojavijo tako spletne strani kot Facebook stran, Youtube video in objava na forumu (kar pomeni, da ne potrebuješ spletnega mesta, da rangiraš za določeno ključno besedo).
  • Vsaj 4 spletne strani imajo manj kot 10 spletnih povezav, ki dvigujejo njihov rang (to pomeni, da se te strani lahko s preprosto optimizacijo relativno hitro prehiti).
  • Kljub temu, da “Page Rank” danes ni več to, kot je bil pred leti ima še vedno nekaj veljave. Takole v povprečju velja, da se spletna mesta, ki imajo PR do 3 lahko precej hitro prehiti.
  • Mesečnih iskanj je samo 320.
  • Povprečna cena na klik je 0.49€ (o tem malce več kasneje).

Se pravi, pri pregledu konkurence in števila iskanj lahko zelo hitro ugotoviva, da gre za ključno besedo, ki ima (glede na to, da gre za generično ključno besedo) malo mesečnih iskanj in relativno slabo konkurenco. A kljub temu je na seznamu nekaj strani, ki bi jih bilo v krajšem času precej težje za prehiteti.

Takole čez palec bi rekel, da lahko računaš na 5. mesto na 1. strani Googlovih zadetkov. In koliko obiskovalcev to pomeni zate? No, če je 320 skupno mesečno število, si lahko za 5. mesto obetaš nekje 16 obiskovalcev na mesec. Kaj je torej nauk? V kolikor je spletnih mesečnih iskanj premalo in konkurenca obstaja, se lahko posloviš od uspeha.

Zaslužek preko programa Google Adsense

zaslužek
Slika: Shoemoney.com

O služenju (ali nesluženju) denarja preko Googla bom sicer pisal v prihajajočih člankih (glede na obseg tematike, mogoče celo kakšen brezplačen email tečaj?), na tem mestu ga omenjam predvsem zaradi dveh razlogov:

  1. da pojasnim nekatere termine v zvezi z analizo ključnih besed (npr. CPC, CTR),
  2. povezanost med terminom zaslužek in Google oglasi, saj spletni tržniki ponavadi navajajo Googlove oglase kot vstopnico k predstavi, ki se ji reče “Zaslužek na internetu.”.

Kakšen finančni uspeh lahko pričakuješ od določene ključne besede, če imaš na svoji spletni strani omogočen prikaz Googlovih oglasov? Kaj pomeni cena na klik 0.49€? To je cena, ki jo oglaševalec plača za to ključno besedo. Višina tega zneska je odvisna od več elementov: konkurenčnosti trga, same postavitve oglasa, jezika in države, tipa oglasa itn. Zmotno je mišljenje, da ta znesek dobiš ti, v kolikor se pojaviš med prvimi zadetki na Googlu in tvoja stran prikazuje Googlove oglase. V realnosti dobiš za vsak klik nekje 68% zneska, ki ga plača oglaševalec.

Katere so torej tiste številke, ki jih morava imeti, da ugotoviva, koliko boš zaslužil z Googlovimi oglasi na določeno ključno besedo? Spencer Haws uporablja naslednjo formulo za izračun prometa in potencialnega zaslužka: Estimated Earnings = (Keyword Search Volume x Google Position Factor) x Visitor CTR x (Adwords Tool CPC x 30%) x Multiplier for Long Tail Keywords. Več o tej formuli si preberi v njegovem članku, za poenostavitev scenarija pa sem izbral naslednjo formulo: mesečno iskanje * cena na klik (ang. CPC) * stopnja konverzije (ang. CTR) = zaslužek. In konkretno glede ključne besede zaslužek:

  • 320 mesečnih iskanj.
  • Povprečna cena na klik 0.49€ (oziroma 68% znese 0.33€).
  • Stopnja konverzije je za to besedo v povprečju 15.3% (do te številke lahko prideš preko Google Keyword Planner-ja).

Ok, sedaj pa 2 scenarija – idealen in realen. Pri idealnemu scenariju rangiraš na to ključno besedo na prvem mestu v Googlu. Prvo mesto ti prinese v povprečju 135 iskanj na mesec. Stopnja konverzije je 15.3% – CTR je razmerje, ki pove, kako pogosto uporabniki, ki vidijo vaš oglas, tega na koncu tudi kliknejo. Povprečna cena klika je 0.33€.

Formula je torej 135*0,33*0,15=6,68€ na mesec iz naslova te ključne besede (v realnosti je številka ponavadi še nižja). Pri realnem scenariju pa si na 5. mestu v Googlu in je formula torej 16*0,33*0,15=0,79€. Se pravi, s ključno besedo zaslužek boš zaslužil 0,79€, v kolikor bo tvoja stran rangirana na 5. mesto.

Kje je torej rešitev za Tadeja?

Zgoraj sem že omenil, da je:

  • potrebno razumevanje distribucije klikov glede na določeno mesto, kjer se pojavi tvoja spletna stran,
  • potrebno imeti določeno število iskanj in malo konkurence (Spencer Haws npr. govori o 3000-10000 iskanj + visok CPC + uvid, da lahko rangiraš med top 5).

Kaj mora torej storiti Tadej poleg vsega ostalega (znanja optimizacije, pisanja kakovostne vsebine, znanja marketinga in znanja pridobivanja prometa), da bo uspel s ključno besedo zaslužek? Osebno bi ga skušal od tega odvrniti, če pa bi vztrajal pri situaciji, bi mu svetoval optimizacijo spletnega mesta s ključnimi besedami dolgega repa, ki so povezani z besedo zaslužek. Zakaj? Kot sem med drugim napisal v članku “Kako povečati promet na spletno stran z uporabo besed iz dolgega repa?“:

  • z besedami iz dolgega repa je lažje priti na vrh rezultatov zaradi nizke konkurence,
  • z besedami iz dolgega repa je obisk na spletno stran hitreje dosegljiv,
  • z besedami iz dolgega repa so konverzije na spletni strani večje.

Katere so torej sorodne besede za besedo zaslužek? Med drugim so te:

  • zaslužek na internetu (320 iskanj)
  • dodatni zaslužek (320 iskanj)
  • kako priti do denarja (210 iskanj)
  • kako zaslužiti (140 iskanj)
  • kako zaslužiti preko spleta (90 iskanj)

Spodaj si lahko ogledaš preglednico s 57 sorodnimi ključnimi besedami, ki jih lahko Tadej optimizira okoli ključne besede zaslužek:

Zaslužek

[thrive_text_block color=”light” headline=””]In ne samo to – odločil sem se, da dam to preglednico v uporabo, tako da si jo lahko brezplačno ogledaš. Kaj pomenijo vse te številke? [/thrive_text_block]

Navedenih je 57 besed iz dolgega repa, skupaj z mesečnim prometom in potencialnim prometom, ki ga lahko dobiš na svojo spletno stran, če rangiraš na enem izmed 10 mest na prvi strani Googla. Recimo pri besedni zvezi “kako priti do denarja”, ki ima 210 mesečnih iskanj, si lahko obetaš 88 obiskovalcev, v kolikor s to besedno zvezo rangiraš na 1. mestu.

Ker pa sama številka ne pomeni kaj dosti (razen za tvoj ego), sem na koncu podal še 3 različne scenarije konverzij – 2%, 5% in 10%. Te konverzije so lahko karkoli – kliki na oglase, vpis na mailing listo, nakup izdelka ipd. in so namenjeni nekemu “občutku”, koliko strank lahko pridobiš iz tega naslova.

Cilj tega seznama je za Tadeja torej ta, da ima pripravljen seznam ključnih besed, ki jih lahko uporabi za pisanje novih vsebin na omenjeno tematiko, s katero bo povečal mesečni obisk na spletno mesto kot tudi samo višino konverzije. Najlepše pri vsem tem je namreč to, da se mesečni obisk za vsako ključno besedo seveda sešteva. Kar naenkrat se vsa iskanja po 300 seštejejo in prinesejo precej večjo številko (v omenjenem primeru je seštevek 9050 mesečnih iskanj).

Zaključek

V članku sem na konkretnem primeru ključne besede zaslužek predstavil strategijo izračuna potencialnega prometa na spletno stran, ki je tesno povezana tudi s tem, koliko se da na podlagi spletnega prometa zaslužiti. Ne pozabi, kakor koli obrneš, spletni promet je pomemben pri vseh virih služenja preko spleta (ne samo pri Googlovih oglasih). Upam, da ti je sedaj jasno naslednje:

  • Če ima ključna beseda 1000 iskanj, to še zdaleč ne pomeni, da jih bo toliko imela tudi tvoja spletna stran.
  • Če imaš 1000 obiskovalcev na mesec, to še zdaleč ne pomeni, da boš imel toliko tudi konverzij.
  • Če je cena na klik postavljena na 1€, to še zdaleč ne pomeni, da boš toliko plačan tudi ti.
  • Če je mesečnih iskanj malo in je konkurenca velika, to pomeni, da obstaja trg za tvojo nišo. Če je mesečnih iskanj malo in ni konkurence, potem zelo verjetno tudi trga ni.
  • Ali so Googlovi oglasi primeren način služenja denarja? So bili – v letu 2005.
  • Poznavanje niše in terminologije besed, v kateri poslovno deluješ, je izjemnega pomena.
  • Kakovostna vsebina + SEO + marketing + spletni promet = uspeh.
  • Ciljanje na besede iz dolgega repa je nekaj najboljšega, kar lahko storiš.

In sedaj, kar je najpomembnejše – ali lahko vsak z eno uro dela na dan zasluži vsaj 500€ na mesec? Niti pod razno. Ali je to možno? Več kot možno. Kako to narediš? Učiš se, si aktiven in vztrajaš. 1 leto, 2 leti, 3 leta.

Kako povečati promet na spletno stran z uporabo besed iz dolgega repa?

Zaslužek preko spleta

besede v dolgem repu

V članku opisujem zelo preprosto metodo pridobivanja spletnega prometa imenovano “strategija besed dolgega repa” (dolgorepnih besed?), ki je namenjena vsem tistim, ki bi radi s trenutnim spletnim prometom imeli kar največji izkoristek.Ta strategija ti bo koristila, v kolikor že imaš spletno stran z nekaj obiska, v kolikor imaš osnovno razumevanje dolgega repa (če nimaš, nobene panike, bom vse razložil) in v kolikor imaš osnovno razumevanje orodja Google Webmaster Tools (prav tako razložim).

Mantra v marketingu v spletnem okolju je naslednja:

Uporabljaj generične ključne besede za namene pridobivanja veliko spletnega prometa in ključne besede v dolgem repu za ustvarjanje dobička.

Kaj je dolgi rep in katere besede se pojavljajo v njemu?

Kaj sploh so besede v dolgem repu? Najbolj preprosto povedano – besede v dolgem repu so ponavadi besedne zveze, sestavljene iz 3 in več ključnih besed, ki imajo v primerjavi z generičnimi besedami precej manj mesečnega iskanja in so v primerjavi z njimi precej bolj specifične. Naj dam primer na ključno besedo zaslužek:

Zaslužek preko spleta

V tem primeru je ključna beseda “zaslužek” precej konkurenčna, saj je okoli 360.000 zadetkov v povezavi z njo. Besedna zveza “zaslužek preko spleta” ima že precej nižjo konkurenco, saj je točnih zadetkov le še okoli 3100.

Besedni zvezi “zaslužek preko spleta s pisanjem člankov” in “zaslužek preko spleta s pisanjem člankov na temo moda” pa sploh nimata zadetkov (in to pomeni, da sem izbral malce slabo primerjavo, saj če ni zadetkov, ni iskanj in če ni iskanj, ni dobička…). A če bi ti dve besedni zvezi imeli zadetke, bi jih imeli neprimerno manj in temu primerna bi bila tudi konkurenca (oziroma pomanjkanje le-te..).

Še en primer. Recimo, da prodajaš avtomobile. Ne katere koli, ampak Škode. Optimizacija, ki jo naredi povprečni lastnik spletnega mesta, bi temeljila okoli naslednjih ključnih besed: avto, prodaja avtomobila, Škoda. Konkurenca je na tem mestu enormna in za to, da se boš pojavil na prvih zadetkih Googla, boš zapravil veliko časa in denarja.

Pri filozofiji besed iz dolgega repa pa bo tvoja izbira ključnih besed naslednja: “prodaja Škode Kranj“, “Škoda Octavia 1.2 TSI popust“, “Škoda Octavia menjava staro za novo“.

Kaj boš s tem dosegel – ne samo, da boš lahko precej hitro konkuriral za te ključne besede, tudi neprimerno boljša bo tvoja konverzija iz spletnega obiskovalca v kupca. Vprašaj se namreč, tisti, ki kupuje Škodo v tem trenutku, po katerih ključnih besedah bo iskal?

Katere so prednosti ciljanja na optimizacijo spletnih vsebin s pomočjo targetiranja besed iz dolgega repa?

odvetnik
Slika: Flickr

Takole na prvi pogled bi lahko rekel, da je posledica ciljanja optimizacije vsebin s pomočjo besed iz dolgega repa predvsem konkurenčnost trga oziroma določene tržne niše (kar poskusite priti na prvo stran Googlovih zadetkov z besedami kot so “insurance”, “lawyer”, “credit”…kjer boste lahko za vsak klik plačali preko 40$, če ne boste spletnega prometa pridobivali organsko!!!)

Dejstvo je, da je konkurenca za zgoraj omenjene beseda izjemna. Nekatere tržne niše so izjemno konkurenčne in v teh nišah se ponavadi pojavljajo multinacionalke, ki preprosto obvladujejo spletni promet. Po drugi strani so besede iz dolgega repa precej bolj specifične in precej bolj nišno usmerjene:

  • z besedami iz dolgega repa je precej lažje priti na vrh rezultatov ravno zaradi nizke konkurence;
  • z besedami iz dolgega repa bo obisk na tvojo spletno stran hitreje dosegljiv, saj bo potrebnega precej manj vložka v SEO (optimizacijo za spletne iskalnike);
  • z besedami iz dolgega repa bo spletni obisk precej bolj stabilen in odporen na Googlove spremembe v iskalnih algoritmih, saj pri svoji spletni stran ne boš tako odvisen le od nekaj generičnih ključnih besed;
  • z besedami iz dolgega repa bodo konverzije na tvoji spletni strani VEČJE – dokazano je, da so tisti obiskovalci, ki pridejo na tvoje spletno mesto preko “večbesedne iskalne poizvedbe”, precej bolj dovzetni h konverzijam, prav tako so takšne besede bližje koncu nakupnega cikla, kar zopet pomeni boljšo konverzijo.
  • z besedami iz dolgega repa lahko dobiš izjemno pomembne podatke o tem, kaj obiskovalci iščejo, ko pridejo na tvoj spletno stran (bi bil presenečen, ko bi vedel, kaj vse ne veš o svoji niši, vedo pa obiskovalci s svojimi iskalnimi poizvedbami).

Na tem mestu bi omenil še optimizacijo spletnih trgovin (ki so se v Sloveniji v zadnjih nekaj letih razpasle) s pomočjo ključnih besed iz dolgega repa, o kateri so na Red Orbitu pisali že 4 leta nazaj. Navajajo namreč, da…

…so analize nekaterih največjih slovenskih spletnih trgovin pokazale, da najpopularnejše ključne besede v povprečju generirajo samo 5 odstotkov obiska na spletni strani, medtem ko ključne besede, ki se nahajajo znotraj dolgega repa, generirajo preostalih 95 odstotkov obiska.

Kako targetirati besede iz dolgega repa oziroma preprosta strategija pridobivanja targetiranega prometa

Google Analytics

Zgornja slika predstavlja vrsto prometa za GR8 in kot lahko vidiš, je organsko pridobljen promet še kako pomemben, saj predstavlja velik del skupnega spletnega prometa. Ravno zaradi tega so strategije pridobivanja dodatnega prometa iz naslova besed iz dolgega repa še kako pomembne.

Kako torej ciljati na besede iz dolgega repa? Prijavi se v Google Webmasters Tools (predpostavka je ta, da že imaš urejen račun) in klikni na postavko “Promet iz iskalnega omrežja” in nato na podpostavko “Iskalne poizvedbe”.

Orodja za spletne skrbnike - Iskalne poizvedbe

Prikazal se ti bo seznam ključnih besed, kot lahko vidiš spodaj:

Orodja za spletne skrbnike - Iskalne poizvedbe - http   gr8.si

Zgornja slika predstavlja iskalne poizvedbe, po katerih obiskovalci pridejo na tvoje spletno mesto (v mojem primeru na GR8). In sedaj pride tisti strateški del. Vse generične ključne besede ali besedne zveze preprosto vnesi v Google. V mojem primeru sem se odločil za besedno zvezo “kako do denarja”. Ko sem izvedel iskalno poizvedbo, sem šel do dna prve strani zadetkov, kjer je pisalo “Iskanja, povezana z kako do denarja”, in so prikazane povezane poizvedbe na mojo iskalno poizvedbo:

kako do denarja

Gre za sorodne iskalne poizvedbe, ki jih Google prepozna kot pomembne za ključno besedo, za katero že rangiraš (v mojem primer “kako do denarja”). In naj na tem mestu izpostavim, da je ponavadi precej lažje rangirati v spletnih iskalnikih za sorodne izraze kot za glavno ključno besedo.

Vse, kar moraš narediti potem, je to, da na te sorodne besede napišeš nove vsebine za svojo spletno stran.

Zaključek

Strategija, ki sem jo prikazal zgoraj, je preprosta, a izjemno učinkovita strategija pridobivanja dodatnega organskega prometa na spletno stran. Potrebno je malo truda iskanja besed iz dolgega repa in rezultat je viden hitro. V kolikor še nisi poskusil te strategije, predlagam, da jo in mi potem sporoči rezultate!

V nadaljne branje…

…priporočam 4 članke na omenjeno tematiko:

Naslovna slika: Moz.com

Pregled dogajanja v preteklem letu 2014 (in kako bomo v 2015 še boljši)

2014

Verjeli ali ne, zadnji članek sem za GR8 spisal nekje v avgustu 2014. Dobre 4 mesece nazaj! Glavni razlog se skriva v samem razvoju tega spletnega medija in tudi mojem profesionalnem razvoju. Vse bolj se namreč premikam (hote ali nehote) od ustvarjalca vsebin k managerju. Tisti, ki vodite vsaj približno toliko velik projekt kot je GR8 marketing, veste o čem govorim.

Prvo leto delovanja je za nami in bilo je res neverjetno leto. Če bi mi leto dni nazaj kdo pokazal današnjo sliko razvoja, mu skorajda ne bi verjel. Namen članka, ki je pred teboj, je refleksija tega, kar se je zgodilo v preteklem letu. Je demonstracija našega razvoja in deljenje naših izkušenj. In kar je skoraj najpomembneje – je motivacija zate, da se končno lotiš tistega, kar že predolgo odlašaš! V pregledu se bom osredotočil predvsem na 4 stvari:

  • Kateri so bili tisti glavni dogodki, na katere sem najbolj ponosen?
  • Kaj je bilo tisto, kar bi lahko izpeljal bolje?
  • Katere so glavne številke delovanja GR8?
  • Katere so ideje in načrti za naprej?

Največja zahvala gre pa pravzaprav tebi, bralcu tega medija. Spletna stran beleži super rast, ki ne bi bila možna brez tvoje podpore! Hvala ti še enkrat in upam, da bomo v tem letu še bolj upravičili tvoj čas, ki nam ga namenjaš!

Stvari, na katere sem bil najbolj ponosen v letu 2014

uspeh
Slika: Flickr

  • Postavili smo se na zemljevid.
  • Ali je GR8 posel? Trenutno ne, saj ne zadostuje enemu temeljnemu pogoju – ne prinaša denarja (vsaj ne v meri, da bi lahko od tega imeli kakršno koli resno korist – od avgusta pa do danes sem na račun svetovanj pridobil tam okoli slabega tisočaka). Smo pa po drugi strani vzpostavili ogromno poznanstev na poslovnem področju in pripravili dobre podlage za nadaljnje sodelovanje.

  • Postavil sem utečen sistem intervjujanja podjetnikov.
  • Intervjujanje podjetnikov je bilo definitivno nekaj najbolj časovno (in tudi drugače) zahtevnega. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem postavil celoten sistem, od iskanja podjetnikov do pravilne medsebojne komunikacije in na koncu, do objave intervjuja.

  • Postavil sem utečen sistem odgovarjanja na emaile.
  • Email management je v vsakem poslu izjemno pomemben element, v spletnem poslovanju še toliko bolj. V letu 2014 sem definitivno izboljšal produktivnost na področju email managementa. Kdaj pregledovati maile (npr. v delu dneva, ki je lahko mentalno manj naporen) in kako nanje odgovarjati. Eno izmed mojih pravil, ki se jih skušam kar najbolj držati, je ta, da v kolikor lahko odgovorim na mail v roku 1 minute, potem spišem odgovor takoj.

  • Nama z Andrejem so se nam pridružili tudi drugi člani oziroma članice.
  • Ekipi GR8 sta se pridružili dve izjemni ženski. Andreja Jernejčič in Sabina Gosenca, ki sta spisali fenomenalne članke. Preberite si npr. Andrejin članek “Slovenska ustvarjalnost nategovanja ne pozna meja” ali Sabinin članek “Ker te najamem, zaupam v tvoje sposobnosti. Pa je v poslu res tako?“.

  • Veliko sem naredil na optimizaciji strani (precej onsite).
  • Dejstvo, da imamo zelo dobre podatke (kar se tiče SEO oz. spletne optimizacije), tiči v mojem in Andrejevem predhodnem znanju optimizacije iz drugih projektov. Poglej si npr., kaj o nas govori ahrefs.com. V kolikor ne veš, kako optimizirati svoje spletno mesto, si oglej članek Brian Deana z naslovom “On-Page SEO: Anatomy of a Perfectly Optimized Page“. V kolikor nimaš časa in hočeš najeti nekoga, da to stori zate, se obrni na Andreja, ki ti bo z veseljem pomagal.

  • Začel sem z gostujočimi članki.
  • Gostujoči članki so izjemna strategija pridobivanja povratnih povezav (oziroma linkov) in tesnejšega navezovanja z drugimi blogerji. Poglej si npr. moj izjemno bran članek na blogu Tomaža Gorca z naslovom “1 skrivnost, zaradi katere bo tvoj blog uspešnejši od 99% ostalih“.

    V tujini je to vseeno sicer lažje početi kot v Sloveniji, kjer imam še vedno občutek, da hoče svoje spletne kotičke vsak obdelovati sam. Ni mi uspelo npr. objaviti gostujočega članka pri Alešu Liscu, navkljub dejstvu, da sem napisal ekstra zanimiv članek na to temo. 🙂 p.s. Nisem še obupal.

  • Naredil sem relativno dober “bribe” za pobiranje emailov.
  • Potem ko sem razmišljal, ali napisati nekaj v smislu “kako zaslužiti na spletu”, sem se rajši odločil za drugo smer (čeprav je knjiga že več kot na pol napisana). Napisal sem e-knjigo z naslovom “110+ nepogrešljivih orodij za vodenje spletnega posla” – snamete si jo lahko na tem naslovu.

  • Prenovili smo spletno stran.
  • Prenova spletnega mesta se delno navezuje na samo optimizacijo. Zamenjali smo WordPress temo – iz Genesis platforme smo presedlali na ponudnika WordPress tem – Thrive Themes. Ali to pomeni, da je ta tema “boljša”? Vprašanje je seveda neumestno. Sedanja tema je primernejša za tisto, kar v tem trenutku hočem. In ti elementi so berljivost vsebin, usmerjanje pozornosti na pomembne elemente in nekatere pred-pripravljene strani (opt-in stran, thank-you page, ipd.).

    Mimogrede, lastnik Thrive Themes je nihče drug kot Shane Melaugh, ki je med drugim lastnik izjemnega orodja za grajenje email liste – Hybrid Connecta.

    Naj povem, da smatram berljivost vsebin za eno izmed bolj pomembnih stvari na spletnem mestu. Trenutno uporabljamo klasično pisavo Open Sans in kar je še bolj zanimivo, odločil sem se za velikost fonta, ki znaša abnormalnih 19 px (nekatere spletne strani, ki jim sledim, imajo maksimalno 16px).

Stvari, ki bi jih lahko v letu 2014 izpeljal bolje

neuspeh
Slika: Flickr

Precej več stvari je na mojem seznamu, za katere bi želel, da bi bile ali bolje izpeljane ali pa sploh izpeljane (se skušam znebiti moje osebnostne značilnosti perfekcionizma in uveljavljati mnenje “good enough”). Kaj je glavni krivec za to stanje? Moram reči, da kljub temu, da zveni to blazno klišejsko in neodgovorno – pomanjkanje časa. Preprosto sem imel celo kopico drugih stvari, ki so bile višje na mojem seznamu prioritet.

  • Bolj sistematično objavljanje vsebin (in s tem povezano bolj redno pisanje).
  • V svoji “spletni” karieri sem napisal preko 400 takšnih in drugačnih člankov. Pisanje ti lahko samo koristi in ti ga definitivno priporočam. Mnogo blogerjev v tujini sistematično piše po 500-1000 besed na dan (brez izjeme!). Tudi sam razmišljam o tem, da bi naredil z GR8 eno “udarno akcijo” in naredil neke vrste 30 dnevni izziv pisanja objav. Kakor koli že, v letu 2014 sem za GR8 napisal precej manj kot sem na začetku želel. Upam, da mi letos uspe napisati vsaj 1 resno objavo na 14 dni.

  • Bolj sistematično grajenje blagovne znamke na družbenih omrežjih.
  • Z družbenimi omrežji imam “ljubim-sovražim” odnos. To pomeni, da si kljub vsemu mojemu znanju ne morem čisto 100% odločiti, kako bi jih obravnaval v kontekstu posla. Le kot privesek ali kot samosvojo platformo? Banalno to npr. pomeni, če objavim nek članek, ali ga objavim izključno za Facebook publiko ali pa ga objavim na svojem blogu in samo polinkam na Facebook ter plačam npr. oglaševanje le-tega?

    Gary Vaynerchuck je npr. zagovornik prve variante, sam se nahajam…hja, nekje vmes. Eden izmed glavnih razlogov, da ne pišem vsebin samo za npr. Facebook je ta, da nad njimi skorajda nimam lastništva (pravila igre se hitro spreminjajo), po drugi strani pa tako delno izgubljam Facebook publiko. Kakor koli že – za resno prisotnost na družbenih omrežjih je potreben čas in predvsem – resna strategija.

  • Pojavljanje na vsebinsko povezanih konferencah.
  • Kakor koli obrnemo zadevo – eden izmed glavnih dejavnikov uspeha v vsakem poslu je uspešno navezovanje s podobno mislečimi (naj si bodo stranke, bodoči partnerji ali pa samo idejni somišljeniki). V dobi spleta je to sicer izjemno preprosto – en klik stran in sem v kontaktu z Ivom Boscarolom in imam njegov intervju. Po drugi strani se pa ne slepi – osebni kontakt je nekaj povsem drugega kot elektronski.

  • Lahko bi se precej bolj nišno specializirali.
  • Nišne pristope uporabljam predvsem v tujini, kjer si pravzaprav prisiljen (in ko si malce vešč v temu poslu, hitro ugotoviš, da je to pravzaprav izjemno pametna odločitev) v izdelavo spletnega posla, ki targetira izjemno specifično skupino ljudi (npr. lepotne kirurge v New Yorku, namesto lepotne kirurgije). Pri nas je težava v tem, da imamo relativno majhen spletni prostor. Tako sem skorajda “prisiljen”, da tekmujem s ključno besedo “marketing” in ne z besedno zvezo “marketing v Ljubljani”.

  • Lahko bi naredil precej boljši sistem za email marketing.
  • Ko govorim o boljšemu sistemu, govorim pravzaprav o bolje postavljenih sekvencah pošiljanja emailov za nove člane in več primarno avtomatiziranih sporočilih. Naj dam konkreten primer. Glen Allsopp, lastnik znanega bloga ViperChill, npr. pogosto pri svojih nišnih straneh uporablja sistem 5LP-8LP-11LP. To pomeni, da najprej pošlje 5 vsebinskih mailov, nato prodajni mail, nato 8 vsebinskih mailov, nato prodajni mail, nato 11 vsebinskih mailov in prodajni mail. 27 vnaprej pripravljenih mailov. Naša sekvenca trenutno znaše 3 pred-pripravljene maile.

  • Lahko bi precej bolj sistematično ciljal na ključne besede v dolgem repu.
  • To pomeni, da bi lahko pisal precej bolj targetirane članke na določeno tematiko. Npr. “zaslužek na domu, delo od doma, delo preko spleta”.

  • Lahko bi izdal kakšen informacijski izdelek.
  • Eden izmed načinov služenja denarja preko spleta je izdelava informacijskih izdelkov (npr. eknjige, video tečaji, podcasti, membership strani ipd.). Preko informacijskih izdelkov se lahko tudi relativno hitro uveljavite kot strokovnjak na določenem področju (seveda pod pogojem, da to področje resnično obvladate in da ljudem prinašate dodano vrednost). V letu 2015 bo tak izdelek definitivno narejen.

  • Lahko bi se začel prej monetizirati.
  • Pri monetizaciji gre po mojem osebnem mnenju vedno za stvar osebne izbire. Ali takoj na začetku dati na spletno stran kakšne Google Adsense oglase ali partnerske ponudbe ali graditi na vsebini in kasneje ponuditi svoje izdelke. Teh scenarijev je seveda ogromno. V našem primeru sem kar nekaj časa premleval, kako in kaj glede monetizacije. Googlove oglase sem odpisal v vsakem primeru – za par evrov ne mislim spremeniti kvalitetno spletno mesto v “navlako oglasov”.

    Partnerski oglasi so v Sloveniji relativno redki in po mojem osebnem mnenju razen na določenih straneh ne prinašajo omembe vrednega zaslužka. Recimo da ostanejo naslednje vrste monetizacije: plačljive storitve (poslovno svetovanje, SEO storitve, PR ipd.), oglaševanje podjetij (sponzorirani članki, sponzorirane predstavitve podjetja, bannerji (a precej manj vsiljivi, npr. kot jih ima John Lee Dumas – poglej si primer)), zapiranje določenih člankov (npr. kot imajo to Finance), informacijski izdelki.

    Dokončna odločitev bo sprejeta v roku meseca dni, bo pa šlo verjetno za kombinacijo elementov. Preprosto dejstvo je namreč to, da potrebujejo kakovostne vsebine tudi kakovosten čas, da nastanejo. Kakovosten čas pa vsakega izmed nas stane. V kolikor ne bomo uspeli pridobiti par sto evrov sredstev na mesec, si tako ali tako lahko težko rečemo “spletni medij za področje marketinga”. In ja, govorim o par sto evrih za boljše počutje naših piscev. 🙂

Glavni statistični podatki GR8 za leto 2014

statistika
Slika: Flickr

Verjamem, da te še posebno zanima statistika obiska na GR8. Spodaj bom prikazal celostno sliko spletnega prometa (iz katerih virov smo ga pridobili največ), prvih 10 virov prometa, najbolj popularno vsebino. Posebej bom tudi prikazal število naših email naročnikov in število deljenih objav preko družbenih omrežij.

Promet

Pregled spletnega prometa

Pregled prometa 2014

Kot lahko vidiš na sliki zgoraj, je obisk v prvem letu kar soliden. Obiskalo nas je malce manj kot 22.000 unikatnih obiskovalcev, kar znese v povprečju približno 1830 obiskovalcev na mesec oziroma v povprečju 61 unikatnih obiskovalcev na dan. Zame osebno pa je precej bolj pomembno, koliko časa se je povprečni obiskovalec zadržal na strani (kar 2:48 minuti) in koliko strani je v povprečju naenkrat pregledal (skoraj 5 strani!).

Top 10 virov spletnega prometa

Top 10 virov prometa

Na prvem mestu je organski promet iz Googla (se pravi spletni promet, ki pride preko ključnih besed, ki jih obiskovalci vpisujejo v Google) in znaša slabih 32% celotnega spletnega prometa – ta odstotek je treba, kakor koli se že sliši smešno, po eni strani zmanjšati, po drugi pa dvigniti. Znižati ga je potrebno iz razloga, ker je organski promet lahko zelo varljiv (danes je, jutri ga ni) in nanj lahko vplivamo, lahko pa tudi ne. Po drugi strani pa ga je potrebno organsko dvigniti s ciljanjem na ključne besede v dolgem repu, saj bomo tako lahko na relativno poceni način prišli do dodatnega spletnega prometa.

Moj dolgoročen cilj pa je seveda ta, da precej večji del obiska ustvarim preko email marketinga. Na drugem mestu je direktni obisk spletnega mesta in (kar ni nič presenetljivo) Facebook na tretjem mestu kot najmočnejše družbeno omrežje v Sloveniji.

Najbolj popularna vsebina

Najbolj popularna vsebina 2014
10 resnic o služenju denarja preko spleta” je t.i. “flagship article”, temeljni članek, na tej spletni strani in je v celem letu dosegel neverjetnih 7,49% celotnega obiska. Na to temo bomo letos definitivno spisali več člankov. Eden izmed glavnih razlogov, da o tem nisem rad veliko pisal, pa je to, da najrajši pišem iz osebnih izkušenj.

Skrajno neodgovorno je do bralcev pisati o temu, kako zaslužiti 10.000€ na mesec, če tega niti sam ne zaslužim. Članke na podobno tematiko bom pisal skratka le kot študije primera oziroma prikaze dobrih praks iz tujine.

Drugi najbolj brani članek “Slovenska ustvarjalnost nategovanja ne pozna meja” je napisala Andreja Jernejčič in govori o njeni osebni izkušnji, kako te lahko ponudniki dela preko spleta nategujejo.

Nato pa velik del statistike obiska (kar je povsem logično) zasedejo intervjuji slovenskih podjetnikov, ki so eden temeljev spletnega medija GR8. Najbolj bran intervju v preteklem letu je bil z Marinom Vladovićem, direktorjem portala Ceneje.si.

Naročniki na novice

V lanskem letu smo na svojo mailing listo pridobili 459 naročnikov. Je to malo ali veliko? Če ne znaš pridobivati emailov, je to relativno veliko, po drugi strani pa izjemno malo, če znaš pridobivati maile. Poznam precej manjših poslov, ki imajo 10.000+ naročnikov, poznam jih pa tudi ogromno, ki pridobivanja naročnikov sploh ne počnejo (kolosalna napaka!).

“Having said that”…meni osebno je bolj kot skupno število naročnikov pomembna njihova kvaliteta. In kvaliteta naših naročnikov je visoka – tako komuniciranje preko mailov, kot delež odpiranja email sporočil in konverzije znotraj emailov. Zapomni si – skoraj kateri koli posel lahko postaviš s številom tvojih strank, ki znaša med 1 in 100. Prav si prebral – potrebuješ le peščico zvestih strank. Yaro Starak (super tip – na njegovem blogu si lahko prebereš ogromno koristnih nasvetov) je npr. v svojem intervjuju povedal, da več kot 90% njegovih bralcev izključno prebira brezplačne vsebine na njegovem blogu in nikoli ne kupi nič od njega (pa je navkljub temu težak milijonar).

Deljenja objav preko družbenih omrežij

strategija na družbenih omrežjih
Slika: onlinemarketingshow.tv

Kot lahko vidiš iz spodnjih številk, je Facebook pri deljenju objav daaaaaaleč v ospredju, kar ni nič čudnega, saj gre za prevladujoče družbeno omrežje v Sloveniji. Resno pa razmišljam, da bi zaprl profile na vseh preostalih družbenih omrežjih (logika samo zato, da so, pri meni redko pije vodo).

  1. Facebook – 2998 deljenj
  2. Twitter – 88 deljenj
  3. Google + – 129 deljenj

5 najbolj deljenih člankov preko Facebooka

Spodaj si lahko ogledaš najbolj deljene objave preko družbenega omrežja Facebook.

  1. 29: Helena Grahek, kulturna podjetnica – 197 deljenj
  2. 40: Simon Avbar in Katja Drnovšek, poročne fotografije – 182 deljenj
  3. 10 resnic o služenju denarja preko spleta – 174 deljenj
  4. Slovenska ustvarjalnost nategovanja ne pozna meja – 162 deljenj
  5. 31: Deana Jezeršek, LanguageSitter – 147 deljenj

Ideje in načrti v letu 2015

Tako – pribrcala sva do konca tega članka. Eno leto za nama, drugo leto pred nama. Kaj bo prineslo? No, to bova še videla. Smernice so postavljene, okvirni cilji tudi (se pa lahko spremenijo tekom leta). V preteklem letu sem se v okviru GR8 veliko naučil, sploh preko komuniciranja in intervjujanja podjetnikov. Vsaj 3 stvari so, preko katerih se razlikujejo od ostalih:

  • Imajo neizmerno osredotočenost, kaj hočejo od svojega posla.
  • Vedo, da ideja sama po sebi ne pomeni nič in da je akcija tista, ki bo prinesla rezultate.
  • Doslednost je ključ do uspeha. In to velja na vseh področjih, ne samo pri izgradnji posla. Če želiš dobiti želene rezultate, boš moral na tem dosledno delati.

Veliko sem se naučil tudi o samemu sebi. Da pravzaprav ne potrebujem veliko, da bi bil srečen. Da smo pogosto ujeti v mentaliteto, da potrebujemo materialne stvari (nov telefon, nov avto, nov prenosnik), da bomo končno srečni. Denar je samo majhen del sestavljanke hmm “srečnega življenja”. Obstajajo precej bolj pomembne stvari. Npr. preživljanje časa z družino, učenje stvari, ki te zanimajo, počutiti se fenomenalno, izgledati dobro in imeti “službo” v kateri res uživaš. Verjetno najbolj pomembna stvar pa je ta, da se osredotočiš na tiste prave odločitve, ki te bodo približale tvojemu srečnemu življenju.

Kako to pri meni izgleda v praksi? Tako da sem odprl svojo osebno stran, kjer se mislim precej posvetiti tematikam kot so motivacija, produktivnost, cilji, navade ipd. Tako da sem prekinil naročniško razmerje za telefon in telefoniram minimalno (predplačniško). Tako da sem odjavil televizijo. Tako da sem dodobra očistil svojo lastno garderobo (toplo priporočam, da prebereš, kako je to naredil Leo Babauta). Področji, ki jih moram v letu 2015 okrepiti, sta definitivno prehrana in telovadba – pa nisem ravno pretežek, 69 kg pri svojih 171 cm. Dejstvo je namreč, da v kolikor se počutiš bolje, se to kaže tudi na poslu.

Kaj pa GR8? Nadaljevali bomo z našo strategijo rasti spletnega medija, ki je podprta predvsem s kakovostno vsebino in s povezovanjem z našimi bralci. Definitivno bo prišlo do monetizacije. In definitivno bomo testirali nove načine posredovanja informacij (webinarji, podcasti ipd.).

Hvala ti še enkrat za tvoje zaupanje v nas in naše vsebine, mi pa obljubimo, da te tudi v prihodnje ne bomo razočarali.

Over and out.

Tilen

Kako zaslužiti denar? Tako da poiščeš naivneža.

denar je sveta vladar

money

Dva meseca nazaj sem na GR8 objavila kolumno, ki je bila do sedaj najbolj brana kolumna na GR8, in če je še niste prebrali, lahko to storite. Zakaj takšen uvod? Enostavno zato, ker je kolumna preteklega meseca dobila nadaljevanje na podlagi nekaterih odzivov. Ste mislili, da ne more biti še slabše, kot sem opisovala prejšnjič? Dragi moji, lahko je. Če človek ne bi doživel določenih stvari na svoji koži, ne bi verjel. A lahko mi verjamete, govorim iz prve roke.

Po objavi zapisa, mi je pisalo kar nekaj ljudi z enakimi ali podobnimi izkušnjami oz. izkušnjami, ko potencialni delodajalci od mladih iskalcev zaposlitve poskušajo iztržiti čim več. Zagotovo ste tudi sami slišali že za kakšen podoben primer ali pa o čem podobnem brali na spletu, takšnih zapisov je v zadnjem času malo morje.

Eden izmed komentarjev, ki sem jih dobila po objavi članka, se je glasil nekako takole:

Hej, ravno sem prebral tvoj članek … ‘poun kufr’ imam takih pametnjakovičev, kot so tile tvoji ‘delodajalci’…

Izpustimo zdaj vse vljudnostne fraze in podobne flance. Saj veste, ko vam piše nekdo, ki ga ne poznate in ki ni vaš prijatelj ali znanec, potem se v ozadju skriva nek vzrok, zakaj vam dotična oseba, ki je ne poznate in je nikoli niste videli, sploh piše. Najin ˝small talk˝ se je nadaljeval v tej smeri:

Če poznaš koga, ki zna z besedami v angleščini, potrebujem nekoga za svoj novi ‘trendy’ blog. Pa bi poizkusil s slovenskim piscem, gre za okoli 8-10 člankov mesečno.

Sledi povezava do spletne strani in naštevanje tem, ki so prisotne na spletni stran in še en kup podatkov, ki jih bomo izpustili. Ker je tip prebral mojo kolumno in mi tudi pisal na podlagi tega, kar je prebral, sem odvrnila:

Če so članki plačani poznam, če pa niso. pa ne.˝ Vsi, ki vsaj malo spremljajo GR8 in moje kolumne vedo, kakšno je moje mnenje o brezplačni praksi in pisanjem člankov brez plačila. Ampak za izkušnje, se ve. Z izkušnjami se menda lahko po no vem plačuje tudi položnice! Prepričana sem bila, da ne bom več dobila odgovora, ker ˝kaj si pa mislimo, mi mladi, zdaj bi se pa radi še o plačilu pogovarjali, delal pa itak ne bi nihče.

Zato me je toliko bolj razveselil odgovor:

Ja, vse plačano!!

Uh, sem si kar oddahnila, vsaj nekdo, ki je še nekaj pripravljen plačati za pisanje člankov za splet. Kasneje sem postavila še nekaj vprašanj o sami strani in o konkretnih cenah. Ne vem zakaj, ampak nisem bila presenečena, kljub pozitivnem odzivu na začetku, saj se je odgovor glasil:

Moj predlog za začetek najinega sodelovanja: V ‘portfelju’ fb skupin imam tudi eno na temo potovanja – čisti target (sledil je link do skupine). Jaz te dodam, kot content manager in lahko neomejeno uporabljaš fb page za promocijo svojega bloga. Omejitve so samo: nič spama, 2-3 objave/dan max, post naj bo v obliki fotka+link. Ti pa meni napišeš 2 članka/mesečno na temo potovanja… in perfect english and 100% UNIQUE!!! (copyscape checked) Članek naj vključuje najmanj 1 fotko (min 680×680, 730px). Kaj praviš?

Jaz sicer ne vem v kakšnih primerih vam v glavi začne utripat rdeča lučka, ampak mislim, da se vsi strinjamo, da je zgornji odgovor zrel vsaj za oranžno lučko. Tip je hkrati navrgel, da ima več takih ˝target˝ skupin, ki ˝bi jo tudi ‘oddal’ slovencu/slovenki – in če poznam koga, ki bi mu prišlo prav.˝

Seveda niti besede o plačilu ali vsaj okvirnih zneskih za pisanje člankov dolžine od 400 do 600 besed. Pustimo ob strani, da je tip prišel do mene na podlagi članka, kjer se p**** nad premalo plačanimi honorarji za pisanje člankov. Pustimo ob strani, da je tip hotel, da pišem za njega brezplačno (blogerji in podobni pisci ste verjetno takih ponudb navajeni), tip je po vsem kar sem napisala in kar mi je ˝ponudil˝ želel, da v zameno za vso njegovo dobroto brezplačno furam še eno do njegovih Facebook skupin. Pa naj ˝nahecam˝ še kakšno prijateljico, da bi počela podobno oz. če uporabim njegove besede – nekoga, ˝ki bi mu prišlo prav.˝

[Tweet “Ali živim v vzporedni galaksiji, kjer se pričakuje, da delam zastonj?”]

ecard

Ok, bodimo pošteni, tip mi je v zameno ponudil promocijo svojega bloga na Facebook strani s “cheesy” imenom in babo z umetnimi joški v kopalkah na profilni sliki. Stran sploh ni pretirano aktivna v zadnjih mesecih, pa tudi več kot 5 tisoč sledilcev ni pretirano zvestih. Gre vendarle za neko splošno zadevo, seveda sledilci niso organski ampak pridobljeni s Facebook oglaševanjem, kar je čisto legalno in legitimno ampak ocenila sem, da mi tovrstna promocija ne koristi.

Ko sem videla, kam pes taco moli sem odgovorila, da sva se očitno narobe razumela. Razložila sem tudi zakaj:

Če brezplačno napišem post dolg 600 besed s ključno besedo in optimizacijo, potem ga pa raje objavim na svojem blogu.

Seveda se je tip začel izgovarjati, da mi je Facebook stran ponudil zgolj v moje dobro (po tem svetu res hodijo same dobre dušice zadnje čase) in ne kot v zameni za pisanje člankov. Razložim mu tudi, zakaj tovrstna promocija ni primerna zame in moj blog. Sploh pa, kakšna je to facebook stran, z 1.2 milijonov sledilcev, objava pa ima povprečno 150 lajkov? Meni tukaj nekaj ne štima, presodite pa sami.

No očitno je nekje prišlo do šuma v komunikaciji, ker smo od plačljivih člankov (˝ja, vse plačano!!˝ prišli do brezplačnih člankov, za nagrado pa lahko s prijateljicami brezplačno urejam še njegove Facebook strani). Vseeno sem pogovor želela nadaljevati konstruktivno. Po razlagi, zakaj se ne bom odločila za njegov prijazen in brezplačen način promocije sem še dodala:

Kar se pa člankov tiče, pa kot sem povedala, če niso plačani, pa potem raje za sebe tak članek napišem. Koliko pa sicer plačuješ na članke?

Takrat se je očitno zamenjala plošča (že drugič v enem pogovoru in to točno takrat, ko je bilo govorjenja o denarju, pa čeprav samo na splošno). In dobila sem odgovor:

Res nočem zdej neki debatirat o tem kako in kaj… želim ti samo povedat, da nisem imel nobenih slabih namenov.

Ne ne, saj vem, da nisi imel slabih namenov, sploh ti nihče tega ne očita. Jaz samo želim pojasnit, zakaj ne pišem brezplačnih tekstov v zameno za promocijo in ko sem te vprašala, če so članki plačani, si odgovoril: Ja, vse plačano!! Tako da mislim, da je moje vprašanje na mestu pa tudi smer debate. Nenazadnje je človek poiskal mene in ne jaz njega. In kaj mi odgovori:

Točno tako. No, in? Še ni vse jasno?

Ne. Če rečeš, da so članki plačani, je edino logično vprašanje, po koliko so plačani, se strinjate tudi vi?

Medtem sledi preblisk :˝Aha… medtem že dobil pisce… (sledijo linki do strani, kjer je našel pisce).

ecardes

Super, da si že našel pisce, ne vem zakaj takoj ne poveš, in končava debato? In tip odgovori:

Zgleda, da se res ne razumeva.

Ja, res težko razumem, da nekdo, ki prebere mojo kolumno, pride na dan s ponudbo za brezplačno pisanje postov, kljub temu da je najprej trdil, da so plačani. Ali pa sem kaj spregledala? Mislim da ne, pismena sem, brati znam, komunicirava v slovenščini. Tip nadaljuje:

…takega zaključka sem se bal. Vidim, da si imela res dosti slabih izkušenj z raznoraznimi pametnjakoviči.

Očitno sem res pred časom že izgubila rdečo nit tega pogovora, ker sedaj jaz izpadem zagrenjena vešča, ki zavrača tako dobrohotne ponudbe prijaznih stricev. Res me zanima, kako sva od tistega trdnega ja, vse plačano (s klicajem na koncu) prišla do brezplačnih člankov. Tip se je na hitro poslovil, ker ga je naenkrat začel zanimat offline svet. Zraven je še navrgel, da je zadevo glede člankov k sreči rešil (dobro zate!).

Poleg tega, da ma tip res “velika jajca”, je na koncu postal še pokroviteljski, ker mi je spet ponudil promocijo na svojih facebook straneh, in to brezplačno (oziroma ˝for free!˝, kot je sam napisal)! Verjetno je mislil da bom skočila v zrak in tlesknila s petami in mi poslal še link do strani, ki je za njega ˝pricelsess˝ in še dodal:

Evo, zate for free.

Dragi bralci, ko se boste naslednjič pritoževali nad slabimi honorarji, ne pričakujte, da vam nihče več ne bo ponudil slabo plačanega dela, našel se bo nek biser, neka perla, ki vam bo povrh vsega ponudila neplačano delo. In to dvojno.

O avtorici: Andreja Jernejčič. Potuje. Piše. Fotografira. Se vozi z vlakom. Včasih tudi s tovornjakom. Najraje sama. Berete jo lahko na Adventurous Journeys in na Odpotovanja. Sledite ji lahko na Snapchat: AndrejaJourneys, Facebook, Twitter, Instagram, Pinterest.

9 razlogov, zakaj bi Aleš Lisac sprejel gostujoči članek

aleš lisac

V članku se dotaknem področja gostujočih člankov (ta besedna zveza je morda precej bolj znana kot “guest blogging”), ki je v Sloveniji na bolj trhlih tleh. Za to obstajata vsaj 2 razloga. Kultura gostujočih člankov v Sloveniji še ni razvita. V Sloveniji ne obstaja veliko kvalitetnih blogov, na katerih bi lahko objavljali tovrstne vsebine.

V članku pišem specifično o tem, zakaj bi pisali gostujoče članke, namen članka pa je prikazati lastnikom blogov, zakaj je včasih koristno sprejemati gostujoče članke. Osrednji človek v tej zgodbi je oseba, ki sem jo kontaktiral v zvezi z objavo članka na njegovem blogu – Aleš Lisac.

Kdo je Aleš Lisac?

Za vse tiste, ki ste ravnokar prišli iz Lune, naj vam povem nekaj besed o Alešu. Je direktor podjetja Lisac&Lisac, avtor, predavatelj in marketinški svetovalec. Z mrežnim marketingom se ukvarja že od leta 1989 – napisal je prve tri slovenske knjige o mrežnem marketingu.

Vodi delavnico Nemogoče, najbolje prodajano marketinško delavnico v Sloveniji, ki jo je izvedel že preko 120krat. Je reden pisec člankov v reviji Podjetnik, pri kateri sodeluje v svetovanju njihovim naročnikom. Med drugim se strategije gostujočih člankov seveda poslužuje tudi sam. Enega izmed njegovih člankov si tako lahko preberete na mladipodjetnik.si.

vse najboljse
Slika: Flickr

Mimogrede – te dni ima rojstni dan, tako da vse najboljše!

Kaj je pisanje gostujočih člankov?

Danes ima vsak malce drugačen pogled glede gostujočih člankov. Nekateri prisegajo na ta način kot edini, ki lahko resnično dvigne tvoj blog na višji nivo. Nekateri pravijo, da gre preprosto za preveč truda in premalo nagrade. Potem imamo tukaj članek z naslovom “The decay and fall of guest blogging for SEO” vsem znanega Matta Cuttsa iz Googla, ki je strah in trepet vseh tistih, ki mislijo, da lahko prinesejo okoli Googlove algoritme.

V veliki meri se z njim strinjam. Moje osebno mnenje glede gostujočih člankov pa je to, da gre za učinkovito strategijo grajenja blagovne znamke. Primarno vprašanje, ki si ga morate tako postaviti je naslednje:

[Tweet “Ali bi bralci, ki berejo ta blog, bili zainteresirani tudi za moj blog?”]

Veliko manjših podjetij (in posameznikov blogerjev!), ki začenjajo svojo poslovno pot na svetovnem spletu, poizkuša celo vrsto načinov za povečevanje njihovega dosega, popularnosti. Ti načini so npr. Adsense kampanje, PPC kampanje, oglaševanje preko družbenih omrežij ipd. Pogosto pa se zgodi, da je pravzaprav najlažji način pridobivanja potencialnih strank, prezrt. Govorim seveda o gostujočem bloganju.

Kaj je torej pisanje gostujočih člankov? Preprosto gre za obliko pisanja, ki jo ponudite v objavo blogom in spletnim stranem v vaši niši. V idealnih pogojih gre za “win-win” razmerje. Gostujoči blog dobi izvirno vsebino, ki prispeva k povečanju števila bralcev, v zameno pa dobite izpostavljenost novi publiki ter možnost grajenja vzajemnega odnosa z lastnikom gostujočega bloga.

Ko dovolite nekomu, da napiše članek za svojo spletno stran, mu omogočite, da z vašimi bralci deli svoje izkušnje in poglede. Tovrstna perspektiva predstavlja način predstavljanja drugačnih vsebin, ki na spletno stran prinesejo nove skupine ljudi, ki jih drugače sploh ne bi spoznali.

Vsekakor vse ni rožnato. Ponavadi se ljudje obotavljajo, da bi vključili gostujoče objave na svoji spletni strani. Zakaj? Dostikrat gledamo na svojo spletno stran kot na svojega otroka in ga tako tudi obravnavamo. Vendar tako kot otroci, tudi blogi rastejo in se učijo na izkušnjah drugih.

Nameni gostujočih člankov

Najprej bi rad povedal, kaj pisanje gostujočih člankov ni. Namen gostujočega članka ni pridobivanje povratnih povezav (a.k.a. linkov). To je passe, iz mode, ne delajte tega skratka. Če to ni glavni namen, kateri so potem pravi nameni?

  1. Vzpostavitev poznanstev
    S tem, ko objavite članek na gostujoči strani, postanete neke vrste partner. Takrat se vaše delo šele začne. S publiko, ki bere na gostujoči strani, se povežete preko komentarjev in jim odgovarjate na vse, kar jih zanima v zvezi s prispevkom.

  2. Razpršitev marketinških strategij
    Če je vaša edina marketinška strategija na področju offsite SEO gostujoče bloganje, potem ste v resnih težavah. Gostujoče bloganje mora biti del vaše marketinške strategije za pridobivanje novih bralcev, naročnikov, strank.

  3. Pridobitev novih bralcev (in potencialno naročnikov in kupcev storitev)
    Gostujoči članki so lahko zelo učinkovit način pridobivanja bralcev na svoj blog. Npr. Jon Morrow je zelo znan bloger, ki je imel s podobno strategijo preko 15.000 naročnikov na email novice, še preden je odprl svoj blog. V kolikor utegnete, si preberite objave na njegovi spletni strani – je mojster za pridobivanje spletnega prometa! Ali pa si oglejte njegovo strategijo za povečanje prihodkov na 6 mestno številko s pomočjo bloganja.

  4. Dvigniti pojavnost lastne blagovne znamke
    Ali to hočete ali nočete, danes je pot k uspehu ta, da imate vzpostavljeno blagovno znamko. In blagovna znamka ni samo vaše podjetje, blagovna znamka je vaše spletno mesto.

  5. Povečati obseg ciljne publike
    Če dobro počnete, kar počnete, zakaj ne bi o tem pisali? Pisanje gostujočih člankov poveča vaš doseg preko širjenja vašega znanja in izkušenj pri spletnih publikah, do katerih še nimate dostopa.

  6. Mreženje
    Pomislite na gostujoče članke kot na grajenje in spodbujanje odnosov z drugimi blogerji, ki imajo podobne interese. Vzajemno, organsko širjenje in promocija vsebin, ki jih kreira eden ali drugi, ima cilj v precej večjih končnih koristih za oba, kot pa če bi blogal vsak zase.

  7. Prisili vas oditi iz cone udobja
    Pisanje za svoj blog vam počasi preide v navado, kar je uporabna lastnost za vsakega blogerja. Po drugi strani pa pri vsaki navadi obstaja nevarnost, da padete v rutino. V tem primeru, da obravnavate določene tematike vedno na enak način. To lahko postane bralcu kmalu dolgočasno.

    Pisanje gostujočih člankov te po drugi strani prisili razmisliti o gostujoči strani, o načinu pisanja, ki ga ima lastnik te strani in o publiki, za katero piše.

Katerih je torej 9 razlogov, zaradi katerih bi Aleš Licas sprejel gostujoči članek?

1. Ker lahko

Thumbs up

Najbolj preprost odgovor. Sam sem kontaktiral njega in že zaradi tega dejstva ga to postavi v boljše “pogajalsko” izhodišče. Kar je na tem mestu pomembneje, pa je dejstvo, da je on sam blagovna znamka in zato obstaja velika možnost, da bo imel v tem položaju precej boljše možnosti pri pogajanjih.

2. Zaradi karme

Veliko uspešnih podjetnikov se razdaja na takšen ali drugačen način. Zakaj? Ker so lahko prepričani, da se jim bo to povrnilo nazaj. Mogoče se bo spomnil, da je tudi njemu na začetku njegove poslovne poti pomagal kdo od uveljavljenih podjetnikov.

3. Ker bo na ta način prišel do visoko kvalitetne vsebine

Blogerji ponavadi objavljajo na drugih blogih z namenom promocije lastnega posla. Zaradi tega se bodo maksimalno potrudili, da bodo njihovi članki sprejeti. In to pomeni pisanje visoko kvalitetnih vsebin. Če se vrnem k Jon Morrowu, ki sem ga omenjal malce višje. Ravno zaradi tega, ker je vedel, kakšne koristi prinašajo gostujoči članki, se je potrudil maksimalno, da jih je napisal čim bolj kvalitetno (v te članke je vlagal tudi po 20+ ur dela!).

4. Zaradi kredibilnosti

Obstaja preprost razlog, zakaj se gostujoči blogerji obrnejo na takšne bloge – takšen blog kot je lisac.si je viden kot pomemben vir na področju marketinga.

5. Ker bo to koristilo njegovim bralcem

Ene najbolj spregledanih koristi sprejemanja gostujočih člankov so koristi za vaše bralce. Gostujoči članki bodo vašim bralcem prinesli nove vpoglede na omenjene tematike. To bo ne samo osvežujoče, temveč vam bo dalo možnost oceniti, kateri stil pisanja je tisti, ki je poleg vašega lastnega za vaše bralce najbolj zanimiv. Druga velika prednost je ta, da lahko gostujoči avtorji pišejo o temah, ki vaše tematike dopolnjujejo. Različni avtorji lahko pomenijo različne tematike, različne poglede in različne sloge pisanje – kar v končni faza odvrača vaš blog, da postane predvidljiv in dolgočasen.

6. Zaradi mreženja.

mreženje
Slika: Flickr

Ko odprete vrata za gostujoče članke, omogočite vzpostavljanje odnosov z drugimi v vaši industriji. Že samo spoznavanje je lahko koristno, kaj šele kakšni skupni projekti v kasnejši fazi. Začetniki v tem poslu dostikrat pozabijo, da bloganje ni samo to, kaj veš, temveč tudi koga poznaš.

7. Več spletnega prometa

spletni promet
Slika: Flickr

V kolikor ima gostujoči avtor bralce, ki ga redno berejo, je velika verjetnost, da bodo le ti prebrali tudi gostujoči članek in ostale članke na gostujočem blogu. Rezultat bo v večji količini spletnega prometa za vas in vaš posel.

8. Ker se bo lahko osredotočil na druge stvari

počitek
Slika: Flickr

Eno izmed mojih trdnih stališč je to, da počnite tisto, kar resnično obvladate in se na tisto osredotočite. S tem, ko boste objavljali gostujoče članke, se boste lahko posvetili dejavnostim kot so SEO bloga, ustvarjanje močnejše prisotnosti na družbenih omrežjih, iskanje dodatnih načinov monetizacije bloga opd.

Priznajmo si namreč – bloganje je lahko časovno izjemno potratno. Mnogi blogerji se zavedo, kako pomembno je objavljati novo, svežo vsebino na konstantni ravni, šele ko njihov blog postane popularen. Pridobiti spletni promet na blog je eno in obdržati ga, je nekaj popolnoma drugega. S tem, ko dopustite objave gostujočih člankov, si lahko tudi odpočijete od pisanja in ustvarjanja.

9. Ker se na ta način lahko odprejo novi viri zaslužka

money streams
Slika: Flickr

Posledica gostujočih vsebin je več ciljnega spletnega prometa in posledično možnost večjega zaslužka.

Priporočam v nadaljne branje

  1. 4 Ways to Find Guest Blogging Opportunities
  2. The Ultimate Guide to Guest Blogging
  3. The Ultimate Guide to Advanced Guest Blogging
  4. Why You Suck at Guest Blogging (and What The Pros Do Differently)
  5. Learn how to increase authority, traffic, and leads through guest blogging!
Ali želiš napisati hudo uporaben članek za našo spletno stran na teme kot so spletno poslovanje, družbena omrežja, spletni marketing ipd.? Poglej naše zahteve in pošlji svoj članek!

Naslovna slika: Flickr