Ta teden začenjamo z vprašanjem Grega Gostinčarja (preberi si njegov intervju), ki sprašuje (odgovarja Tilen):
Kako bi se ti lotil marketinga osebnega branda na globalnem trgu v angleščini, če nisi “english native speaker”, tvoje (tuje) ime pa zagotovo izstopa in ima morda celo negativen vpliv na celoten brand?
Grega je zastavil izjemno zanimivo vprašanje, s katerim se srečuje veliko podjetnikov in tudi veliko startupov, ki ravno zaradi te dileme lahko vlagajo v samo idejo imena ogromno časa (ker je logika, da morajo imeti kratka imena, ki hitro pridejo v uho).
Že davno so minili časi, ko so bili podjetniki samo lokalno usmerjeni. Danes mej v poslu (skorajda) ni več in podjetniki precej enostavno prehajajo na druge trge, konkretno – iz neangleško govorečih področij v angleško govoreče (še bolj specifično, v ZDA).
Če damo za primer “navadnega” imena John Smith, bojo ostala imena zelo verjetno izstopala. Ali to pomeni, da bo to imelo vpliv na celoten brand?
Moje mnenje je, da ne.
Ste slišali za Gurbaksh Chahala ali Naveen Selvaduraia? Prvi je iz Indije in je do svojega 30. leta postavil na noge posel vreden preko 340 mio $, drugi pa je soustanovitelj Foursquarea in ima tržno vrednost nekje 80 mio $.
Na koncu bo trg tisti, ki bo povedal, kaj in kako in ne tvoje ime ali priimek
Zdaj pa…
Ali obstajajo ljudje, ki te bodo sodili na podlagi priimka? Definitivno. Ampak taisti ljudje te bodo sodili še na podlagi miljon preostalih subjektivnih kriterijev (barva kože, velikost, ali imaš govorno napako ipd.)
33% ljudi te bo imelo radi, 33% te bo sovražilo, 33% jim bo popolnoma vseeno (deleži seveda variirajo 🙂 ).
In to je vedno moje izhodišče.
Ime na dolgi rok nima vpliva na potencialno uspešnost blagovne znamke.
Kar se pa tiče kako bi se lotil marketinga osebnega branda na globalnem trgu v angleščini, je pa odgovor zelo preprost.
Tako kot bi se ga lotil v Sloveniji + upoštevaje lokalne specifike države, v katero prihajam. Ključni elementi pa so:
- vsebinski marketing (daleč najbolj pomembno),
- “influencers outreach” (navezovanje z osebami, ki že imajo svoje skupnosti bralcev),
- družbena omrežja,
- email marketing.
Naslednje vprašanje sprašuje Tomaž Gorec (preberi si njegov intervju), ki sprašuje (odgovarja Tilen):
Tilen! Zate imam eno vprašanje iz področja Facebook promocije v tujini. Facebook promocija v Sloveniji mi gre odlično. Na svoje spletne strani znam preko Facebooka pripeljati po več tisoč obiskovalcev na dan. Mislil sem, da bom lahk oza tujino naredil copy-paste, vendar ne gre niti približno tako, kot sem mislil, da bo šlo. V tujini želim preko Facebooka promovirati http://www.ilovejourneys.com/travel-around-europe-for-free, pa nikakor ne gre. Link sem objavljal v cel kup popotniških Facebook skupinah. Nekatere so imele več 10.000 članov,.. odziva pa nikakršnega. Niti 1%, kot ga imam v Sloveniji za http://www.tomazgorec.si/brezplacno-potovanje/. Imaš kakšno idejo, kako lahko na Facebooku uspešno promoviram prispevek, kjer nudim brezplačno potovanje po Evropi? Za pomoč se najlepše zahvaljujem!
Glavni izziv, da Tomaž ne dosega primerljivih rezultatov doma in v tujini zato, ker nima niti delčka socialnega kapitala, kot ga ima v Sloveniji.
Tu ga ljudje poznajo. Vejo, s čem se ukvarja.
V tujini začenja bolj ali manj na ničli.
Kako bi na njegovem mestu promoviral prispevek, kjer nudi brezplačno potovanje po Evropi?
- Najprej bi definitivno uredil prodajni lijak (izdelal pristajalno stran, ki bi bila specifična samo za tisti prispevek, brez vseh nepotrebnih distrakcij za bralca), ki bi ga povezal s Facebookom.
- Nato bi se lotil temeljitega raziskovanja (“reverse enginnering”), kako tovrstne promocije delajo konkurenčne strani v tujini in to testiral pri sebi.
- In kot zadnja točka – definitivno bi začel delovati na podoben način povezovanja, kot to dela v Sloveniji. Začel bi se povezovati z osebami, ki delujejo tematsko na podobnem področju in imajo svojo publiko (1000, 10.000, 100.000 članov). Podobno kot sem sam sodeloval s Tomažem – zanj sem napisal kvalitetne članke, v zameno pa mi je omogočil dostop do njegove publike.
Tomaž omenja, da je objavljal povezavo v veliko različnih popotniških Facebook skupinah. Ko sem šel preveriti te skupine, sem opazil predvsem 2 težavi:
- Skupine niso bile nišno usmerjene. Npr. “Wineyards of Europe”, ki sicer omenjajo delno potovanja, ampak primarno pa so vezana na vinorodna območja Evrope.
- Skupine so bile neodzivne. Facebook skupina, ki ima po eni strani 50.000 članov, po drugi pa dobi vsaka objava 2,3 komentarje, ni vredna počenega groša. Gre ponavadi za izključno oglaševalske skupine, ki so jih ljudje naveličani.
Moj končni odgovor bi bil predvsem usmerjen v tri smeri:
- Pisanje kvalitetnih podpornih člankov za to promocijo, ki bi se dotikali potovanj po Evropi. Te članek bi objavljal na svojih kanalih kot tudi na gostujočih blogih.
- Kontaktiranje z avtoritetami na področju potovanj v Evropi (predvsem znani blogerji).
- Investiranje v Facebook oglaševanje, kjer bi targetirano ciljal osebe, ki jih zanimajo potovanja.
Zadnje vprašanje je povezano z učinki spletne optimizacije (odgovarja Andrej)::
Koliko časa je potrebno, da Google indeksira mojo spletno stran?
Vse je odvisno tudi na kateri stopnji razvoja je spletna stran. Ali se je na njej gradilo že dlje časa ali pa je bila spletna stran ravnokar postavljena.
Potrebno je vedeti, da spletni pajki potrebujejo nekaj časa, da ponovno prečešejo spletno stran in indeksirajo spremembe. V kolikor gre za novo stran si lahko pomagate z indeksiranjem tako, da v Google Webmaster orodju pod “Crawl => Fetch as Google” dodate željen prispevek.
Vsekakor tudi ne smemo pozabiti na zemljevid strani (“sitemap”), ki Googlovim pajkom pri brskanju pomaga tako, da pokaže strukturo strani in izpostavi kaj je pomembno.
Še ena zadeva, ki je dokaj pomembna pri hitrosti indeksiranja je ta, kako dejavni ste na svoji strani. Pod to spada pogostost objavljanja vsebine, promoviranje vsebin skozi različne kanale in medsebojna povezava vsebin znotraj strani oz. notranje povezovanje.
