Kategorija: #vprašajGR8

Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo razlike med SEO in SEM (odgovarja Andrej):

Slika: http://www.windsorwebdesign.ca/

Roko na srce, vsak si SEM in SEO razlaga malce po svoje. V tem odgovoru je napisana naša “kmečka logika”.

Glede na to, da sta si izraza zelo podobna, je med njima kar nekaj razlike in obe tehniki predstavljata velik pomen, ko gre za spletno promocijo in pozicioniranje spletne strani. Najprej si poglejmo kaj posamezna izraza pomenita in nato še katere so osnovne razlike med njima.

SEO (“search engine optimization” oziroma optimizacija strani za iskalnike) predstavlja strategijo, ki vključuje različne elemente, kateri so za spletno stran pomembni pri pozicioniranju v spletnih iskalnikih. Pri SEO so predvsem vključene on-site in off-site tehnike optimizacije in izključene metode, ki vsebujejo pridobivanje obiska s plačljivimi metodami (“PPC oziroma pay per click”). Zato dostikrat slišimo, da gre pri SEO za naravno oz. organsko pridobljen obisk in, da je SEO “brezplačno Google oglaševanje”.

SEM (“search engine marketing” oziroma iskalni marketing) je oblika spletnega marketinga, ki vključuje različne metode, katerih cilj je, da spletna stran pridobi na vidnosti v spletnih iskalnikih. SEM je strategija, ki jo večinoma vključimo v proces, ko je vsebina na spletni strani že objavljena.

Kje je torej razlika med SEO in SEM? SEO in SEM strategiji se pogosto uporabljata izmenično oz. jih za kar najboljše rezultate medsebojno prepletamo in čeprav imata nekatere skupne elementa, imata tako različne cilje kot strategije:

• Pred in po objavi vsebine. Kot smo že zgoraj omenili, SEO vključuje predvsem metode, ki jih izpeljemo pred objavo vsebine. Vključuje kvalitetno vsebino, analizo ključnih besed, meta elemente kot so meta oznake, meta opisi, naslovi, podnaslovi in ostale zadeve, ki spadajo v to področje. Na drugi strani je SEM katerega se lotimo, ko so vsebine na spletni strani že objavljene. Cilj SEM je predvsem analizirati učinek vsebine, ključnih besed in ostalih elementov, ki so pokazatelji kaj je potrebno še dodatno izboljšati oz. popraviti.
• Brezplačna in plačljiva strategija. Med tem ko SEM vsebuje tako ne plačljive kot plačljive metode, je SEO strategija, ki vsebuje samo ne plačljive metode.
• SEO kot del SEM.

Če je sem SEM del spletnega marketinga, je SEO del SEM. Poenostavljeno povedano (za nas): SEM = SEO + PPC.

Naslednje vprašanje se dotika pošiljanja predstavitvenih (“cold mail”) emailov (odgovarja Tilen):

S t.i. cold emaili imam “ljubim-sovražim” odnos.

Gre bolj za mentalno prepreko v podjetništvu (premagovanje lastnega strahu), kot kaj drugega. Ljudem je težko pošiljati sporočila, ki imajo v javnosti percepcijo “neželene” pošte in “statusa nadlegovanja”. Približno na istem nivoju, kot nam je težko slišati, da nam nekdo reče:”Ne.”.

Kako sem se tega lotil sam oziroma zakaj sem se sploh posluževal tovrstnih emailov (se jih mimogrede še danes)? Vbil sem si v glavo dvoje misli podjetnikov, ki jih izjemno spoštujem:

1. Če ponujaš kakovostno storitev ali izdelek in veš, da bo življenje osebe na strani prejemnika boljše, te ne sme biti strah tega dejansko tudi ponuditi. (James Altucher)
2. Da boš dobil prvih 10 strank, boš potil krvavi pot. V poslu ni sramežljivosti, moj prijatelj. (Gary Vaynerchuck)Po definiciji je hladni email email, ki ga pošljete nekomu, s katerim bi radi vzpostavili kontakt (bodisi z namenom direktne prodaje, prošnje za sestanek ipd.) in ga ali ne poznate ALI pa vas ni prosil, da mu pošljete email.

Na spletu imate takšnih in drugačnih primerov hladnih emailov kot trave in listja. Kljub temu, da zagotavljam, da ne boste z enim univerzalnim hladnim emailov, pa obstajajo primeri hladnih emailov, ki so bolj učinkoviti od ostalih.

Krajši odgovor glede uspešnega hladnega emaila bi bil:

Hladni email naj bo kratek, usmerjen direktno v bistvo in napisan, kot da ga je napisala dejanska oseba.

Daljši odgovor glede uspešnih sestavin hladnega emaila:

• Personaliziran email. Napisan naj bo za konkretno osebo in ne za nekoga, ki bo pač imel nesrečo, da prebira maile na info naslovu…
• Konkretno in direktno sporočilo. Lastniki, direktorji podjetij, so zaposlene osebe in ne bodo prebirali vaših romanov in pregledali deset priponk ter ugotavljali, kaj sploh hočete povedati.
• Eksperimantirajte z naslovi emaila. V veliki meri bo naslov emaila odgovoren za to, da bo nekdo prebral vaš hladni email. To pa še ne pomeni, da uporabljate “prijeme pod pasom” z naslovi kot so “re:” ali “NUJNO” ali kaj podobnega. Če bo prevelika razlika v tem, kar pišete ali “obljubljate” v naslovu in potem v sporočilu samem, bo stopnja zavrnitve še precej večja kot običajno.
• Kratko sporočilo. Napišite le par stavkov – kdo ste in zakaj pišete TOČNO njim.
• Poziv k akciji. NAPIŠITE na koncu emaila, kaj želite, da oseba, ki prejme email, naredi! Ponavadi je to poziv k sestanku (telefonski klic ali osebni sestanek), ki mora biti razumljiv. Vprašajte po 3 MINUTNEM SESTANKU in ne po pol urni predstavitvi!

Moji top nasvet pa bi bil (kar mnogim ni samoumevno):

Najpomembnejše je, da pošljete vsaj 2 ali 3 hladne emaile, dokler ne dobite enega od dveh možnih rezultatov. Oseba ali privoli v sestanek ali pa vas “vljudno odslovi”.

In enega izmed mojih najbolj uspešnih t.i. “follow up” emailov (ki je zadnji v sekvenci pošiljanja hladnega emaila), si lahko pogledate zgoraj. Oseba, ki prebere moj email, lahko preprosto odgovori samo z eno številko. Ta email je bil odgovoren vsaj za 40%+ boljši odziv.

Zadnje vprašanje je na temo uspešnih objav na Facebooku (odgovarja Tilen):

Slika: www.postplanner.com

Recepta za viralno objavo na Facebooku ni. Sorry. Ne obstaja.

Verjetnost, da bodo tvoje objave deljene, kot je bila Vin Dieslova ob rojstvu hčerke (8 milijonov ogledov in preko 100.000 delitev) ali da boš postal naslednji Psy s preko 2.5 milijardi ogledov na Youtube-u,…

… je približno takšna, kot da boš naslednji dobitnik lota.

Logika razmišljanja je v tem kontekstu popolnoma napačna. Ne razmišljajte, kako kul je, če imate 10.000 sledilcev na Facebooku (gre le za samovšečno metriko, ki nima nobenega pomena – če že, je precej bolj pomembno, koliko DELITEV imajo vaše objave). Razmišljajte predvsem v smeri, kakšno dodano vrednost lahko prinesete vašim trenutnim “113 sledilcem”.

Ok, zdaj ko sem te povedal. Obstajajo seveda objave, ki so deljene večkrat, kot ostale. Npr.

• Inspiracijske slike.
• Seznami.
• Memi.
• Motivacijske misli.
• Ipd.

Nič novega. V kolikor pa boste razmišljali na naslednji način, bodo tudi drugi tipi objav uspešnejši. Vprašajte se rajši po psiholoških sprožilcih, zakaj nekdo sploh deli neko novico.

In nekateri izmed odgovorov so:

• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli pametni. Zakaj mislite, da je tako veliko objav misli znanih ljudi? Poistovetenje.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli radodarni v vaši skupnosti. Npr. pomoč pri prodaji avtomobila.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli, da so v stiku z napredkom. Npr. deljenje novosti na področju znanosti.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če bo vaš izdelek ali storitev izjemen. Nihče ne bo govoril o vaši restavraciji, če je bila hrana povprečna. Spregovorili bodo, če so zaradi vas bili pol noči na wc-ju ali pa če jih je hrana in strežba popolnoma fascinirala.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če verjamejo v vas in vedo, da vam tako lahko pomagajo.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če govori o nečem, kar si sami ne upajo povedati.
• Ljudje bodo delili vašo objavo, če jim plačate za to. “No shit, Sherlock.”

Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom

Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.

Kako nam lahko pomagate?

Tako da postanete aktivni in začnete postavljati vprašanja. Kako?

Preprosto izpolnite spodnji obrazec.

Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo gostote ključnih besed za namene optimizacije (odgovarja Andrej):

Slika: memegenerator.net

Za vse tiste, ki ne razumete točno o čem teče vprašanje si najprej poglejmo, kaj pomeni ključna beseda (“keyword”) in kaj gostota ključne besede (“keyword density”).

Definicija ključne besede:

Ključna beseda je določena beseda ali fraza (besedna zveza), ki opisuje vsebino spletne strani ali prispevka za katerega hočemo, da se uvršča v spletnih iskalnikih.

Definicija gostote ključne besede:

Gostota ključne besede je odstotek (%) kolikokrat se ključna beseda pojavi na strani, v primerjavi s celotnim številom besed na spletni strani.

V kolikor bi se z optimizacijo spletnih strani ukvarjali nekje med letoma 1995 in 2005 bi bil ta odgovor povsem drugačen saj je bila ta tematika takrat veliko bolj vsakdanja.

Takrat so spletni oblikovalci in tisti, ki so se ukvarjali z optimizacijo ves čas spremljali gostoto ključnih besed na strani. Takrat je bila fikcija, da točno določen odstotek pogostosti, spletni strani prinese boljše možnosti pri uvrstitvah v iskalnikih za točno določeno ključno besedo.

Danes je vsekakor zgodba drugačna in ugotavljanje ali mora biti gostota ključnih besed 0.5%, 1% ali 2% nima nobenega smisla.

Iskalnikov ni več mogoče pretentati na tak način, da bi bila lahko izključno gostota besed povod za uvrstitev strani na prvo stran v iskalnikih.

Kaj torej storiti, da bo Google zaznal vašo ključno besedo?

Tudi okrog tega poteka ogromno razprav vendar nikakor pa ne moremo mimo tega, da Google nekako mora vedeti o čem pišete in tako kot mora Google zaznati te besede jih mora ravno tako videti tudi bralec.

Ko pišete besedila naj delujejo naravno, uporabljajte različne besedne zveze z ključno besedo, njene sopomenke in besede iz dolgega repa.

Je res tako preprosto?

Bolj podrobno povedano – je pomembno, da znate upoštevati t.i. LSI (“Latent Semantic Indexing”). Gre za izraz, ki označuje sorodnost besed. Tako Google lažje prepričamo, da je stran napisana naravno, kvalitetno, da ima relevantno vsebino, če smo uporabili ključno besedo v različnih besednih zvezah, uporabili dolgi rep in njene sopomenke.

Za uspešno optimizacijo vašega besedila ali spletne strani morate najprej poiskati ključno besedo in recimo dve do tri sorodni besedi glede na ključno besedo. Dovolj bo, če te sorodne besede uporabite vsako po dva krat ali tri krat.

Za lažje iskanje sorodnih besednih zvez lahko uporabite Googlovo orodje za načrtovanje ključnih besed ali pa orodje Ubersuggest oz. Keyword Tool (ki ga največkrat uporabljamo tudi sami).

Kje vse na strani lahko vključimo ključne besede:

• V meta opisih in imenih strani,
• v navigacijah strani,
• v imenih navigacij,
• v krepkem in poševnem besedilu,
• v notranjih povezavah,
• v imenih slik, naslovih slik, številčenju, nadomestnem besedilu, imena map s slikami,
• v imenih map z video vsebino, naslovi video vsebine…

Sam se nikoli ne osredotočam na gostoto besed (%), saj bo Google vaša besedila indeksiral semantično kar na kratko pomeni, da bo razumel o čem je govora…

Naslednje vprašanje se dotika platform za pošiljanje elektronske pošte (odgovarja Tilen):

Slika: digital-performance-marketing-group.com

Osebno smo delali predvsem z naslednjimi ponudniki:

• Mailchimp (brezplačen do 2000 naročnikov in 12.000 poslanih mailov na mesec)
• Mailerlite (brezplačen do 1000 naročnikov in neomejeno število poslanih mailov na mesec)
• iContact (brezplačen za 30 dni, nato od 14$ mesečno)
• Aweber (brezplačen za 30 dni, nato od 19$ mesečno)
• GetResponse (brezplačen za 30 dni, nato od 15$ mesečno)
• Sendy.co (enkratno plačilo $59 + 1$ za 10.000 poslanih mailov – Sendy se od ostalih najbolj razlikuje po tem, da ga namestite na svoj strežnik)

Ostalih ponudnikov je seveda še malo morje, a za zgornje zagotavljamo, da smo bolj ali manj zadovoljni.

Če bi moral izbrati 2, bi priporočil Mailerlite za tiste, ki imajo radi preprostost nastavitev in se na splošno ne bi radi poglabljali v milijon nastavitev in pa GetResponse za vse bolj napredne uporabnike.

Predvsem je vse odvisno od tega, katere funkcije vse potrebuješ in kaj sistem omogoča. Npr.:

• Ali omogoča šumnike?
• Ali ima autoresponder funkcijo v brezplačni različici?
• Ali gre za zelo velik seznam mailov ali zelo majhen?
• Ali se bo pošiljalo izključno novice ali tudi novice, ki bodo vsebovale partnerske povezave?
• Ali omogoča A/B testiranje?
• Kako preprost je vmesnik za izdelavo emailov?
• Kakšna je dostavljivost emailov v poštni predal oz. koliko mailov gre v neželeno pošto (spam)?
• Kakšna je podpora s strani ponudnika (ali so odzivni)?

Obstaja pa tudi nekaj slovenskih ponudnikov platform za email marketing, ki jih sami sicer ne uporabljamo (vemo pa za podjetja s precej velikimi email seznami, ki so z njimi precej zadovoljni):

• Dostavljalec
• Squalomail
• Newsletter

Zadnje vprašanje je na temo služenja denarja preko spleta (odgovarja Tilen):

Slika: robshep.com

Resen odgovor.

Na internetu bom postal milijonar, tako da bom postal milijarder in se poročil z žensko, ki ji bo samo do denarja (/sarkazem off).

Tovrstnih vprašanj dobimo na mesečni ravni vsaj nekaj. Vsi bi radi služili preko spleta in vsi bi radi zaslužili velike vsote čimprej.

Ne gre.

Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom

Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.

Kako nam lahko pomagate?

Tako da postanete aktivni in začnete postavljati vprašanja. Kako?

Preprosto izpolnite spodnji obrazec.

Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo procesa “onboardinga” (odgovarja Tilen):

Slika: medium.com

Eno izmed najtežjih vprašanj, ravno zaradi dejstva, da sem se do danes samo enkrat ali dvakrat srečal s to besedo – “onboarding”.

Šele ko sem šel prečesati razne informacijske vire, mi je postalo jasno, da mi je po drugi strani izjemno dobro poznan proces onboardinga. Predvsem onboarding spletnih obiskovalcev oziroma oblikovanje najboljše uporabniške izkušnje.

Na spletu obstaja 2 najbolj pogosti obliki onboardinga:

1. onboarding zaposlenih (primer različnih faz),
2. SaaS onboarding (poenostavljeno povedano gre za priročnik za uporabo spletne aplikacije, ki je v določeni fazi zastonj, z namenom, da uporabniki postanejo plačljive stranke).

Po Wikipediji je definicija onboardinga:

Onboarding je definiran kot proces pomoči novemu zaposlenemu, da se prilagodi v socialnih in izvedbenih aspektih na svoje novo delo hitro in brez težav. Glavni cilj onboardinga novih zaposlenih je povečati produktivnost in storilnost ter ustvariti skladnost med organizacijo in zaposlenim.

Pri SaaS onboardingu pa gre predvsem za oblikovanje uporabniške izkušnje pri uporabi določene spletne aplikacije. Nekaj literature na to temo:

• A Quick Guide To Successful User Onboarding for SaaS Products
• A Guide to SaaS Customer Onboarding
• The Secret to Successful Customer Onboarding
• What are some best practices for SaaS user onboarding?
• User Onboarding (primeri – toplo priporočam!)

Kvantitativne analize so izjemnega pomena za izboljšavo česar koli: aplikacije, spletne strani ali posla samega. Toda dostikrat se na račun številk pozabijo dejanski ljudje, dejanski uporabniki.

Ki niso le številka v Google Analytics.

Prvi korak je definitivno spoznati, da je treba svoje uporabnike, svojo publiko zelo dobro spoznati, na najbolj intimni ravni.

In to se naredi s pomočjo kvalitativnih pristopov – personalizirani emaili, kvalitativne študije kot so na User Testing, uporabniška podpora s pomočjo npr. chat aplikacije kot je Olark, uporaba vprašalnikov kot je Qualaroo in predvsem “good old fashion” ena-na-ena pogovori s strankami.

Pri nas je proces postavljanja vprašanj precej enostaven:

• Določimo cilj.
• Uporabimo vsa orodja, ki so na voljo, da dosežemo ta cilj.

V bistvu ne gre za nič drugega, kot za trdo delo, kjer je potrebno oditi iz svoje cone udobja in se dejansko pogovarjati s strankami:

• Kaj so njihovi razlogi za uporabo naših storitev?
• Kako merijo uspeh pri uporabi naših storitev?
• Kaj skušajo doseči?
• Itd.

Meni osebno je predvsem bolj pomembno, kako se obnašam do strank kot na kakšen način od njih pridobivam informacije, ki so pomembne za nadaljnji razvoj posla:

• Stvari vedno skušam predstaviti zelo preprosto in jasno (jasna navodila).
• Vedno sem direkten in ne olepšavam stvari.
• Vedno povem, kaj pričakujem.
• Vedno povem, da sem dosegljiv, ko me potrebujejo.
• Naenkrat se skušam osredotočiti na eno stvar.

Med tistim, kar ponujamo in načinom, kako stranka pride do tega, mora biti minimalno trenja. Takrat veš, da si dobro opravil svoje delo. V nasprotnem primeru – danes na spletu težko dobiš drugo priložnost.

Naslednje vprašanje se dotika neželenih objav (t.i. spama) (odgovarja Tilen):
V zadnjem času se mi velikokrat dogaja, ko delim svoj post na FB v skupine, katera članica sem, v komentar prejmem spam. Gre za ljudi, ki ponujajo finančna posojila in največkrat je tekst v slabo prevedeni slovenščini. Do sedaj sem FB javila, da gre za spam in brisala te objave. Zanima me kaj to pomeni za mojo komercialno stran, ali je rangirana slabše zaradi spamarjev? Kako se obvarovati pred takimi komentarji?

Slika: thatnonsense.com

Nič posebnega, zelo verjetno ne, lahko in težko.

To so odgovori na zgornja vprašanja. 🙂 Najprej nepovezan odgovor na vprašanje. Facebook in ostala družbena omrežja NISO le distribucijska omrežja za pretok potencialnih strank na spletno stran. Kljub temu, da je odziv na tovrstno strategijo objavljanja zelo nizek, ljudje še vedno počnejo to. Nehajte. Objavljajte na družbenih omrežjih vsebine, ki so “native” za tisto družbeno omrežje.

Spam je dobičkonosen posel in ravno zaradi tega razloga ne bo nikoli izginil. Lahko pa omilimo njegove posledice. Konkretno na Facebooku:

• Vedno javite, da gre za spam. Če Facebook “ne ve”, ne more ukrepati.
• Preverite svojo zgodovino prijavljanja v Facebook.
• Preverite svojo aktivnost na Facebooku.
• Preverite vse aplikacije, na katere ste prijavljeni.
• Filtrirajte sporočila.
• In najbolj očitno – zamenjajte geslo in preiščite svoj računalnik z antivirusnim programom.

Skratka – na Facebooku se je pred neželenimi komentarji precej lahko obvarovati, pod pogojem seveda, da ne klikate brezciljno vsega, kar se vam ponuja. Ali se boste tako znebili spama? Ne, spam se bo razvijal, kot se bodo razvijala orodja proti spamu. Največkrat pa pomaga preprosta kmečka logika. 🙂

Kar se tiče samega rangiranja komercialne strani zaradi spama. Negativni SEO je zelo resna zadeva, ki ima lahko zelo resne posledice za spletno stran:

• Preko spama se lahko vdre v spletno stran.
• Če nekdo gradi spamerske spletne povezave na vašo spletno stran, lahko to pomeni padec pozicij v Googlu.
• Itd.

Ampak kot razumem iz vprašanja, se dobiva neželene komentarje v FB poštni predal in ne direktno na spletno stran. Tako da tu ni direktne povezave in posredno težave.

p.s. In tudi če bi bila, obstaja veliko načinov, kako se pred tem obvarovati (poglej tu, tu in tu 🙂 ).

Zadnje vprašanje postavlja Bojan in je povezano z izpostavljanjem soustanoviteljev na spletni strani startupa (odgovarja Tilen):
Pozdravljeni! Koliko se vam zdi relevantno za potencialne kupce vključiti na spletno stran startupa predstavitev soustanoviteljev (slika, kratek opis, kontaktni podatki za npr. Twitter, Facebook ipd.)? Ali je to predvsem odvisno od narave izdelka? Npr. če govorimo konkretno o poslu s hrano.

Slika: aussiememes.com

Mislim, da je predvsem pomembno od tega, kakšna osebnost si.

Si bolj ekstrovertiran ali bolj introvertiran? Se dobro počutiš in predvsem “dobro obračaš” pod sojem žarometov? Če greš pogledati npr. okolje startupov v letu 2015 in pogledaš npr. najbolj uspešne ali tiste, ki so pridobili največ investitorskega denarja (vnesi v Google “best funded startups 2015”, “most successful startups of 2015” oziroma konkretno “best food startups”), boš videl zelo različne rezultate.

Predvsem kar se tiče osebne izpostavljenosti ustanoviteljev – njihovega osebnega življenja. Pri nekaterih boš težko našel slike njihove družine, nekateri pa svojo družino in celo svoje majhne otroke precej medijsko izpostavljajo. Tako da tukaj ni enoznačnega odgovora poleg tega, da poznaš samega sebe in slutiš globoko v sebi, kaj je prav zate.

Ne moreš kar “postati kul govorec”, če to ni del tebe. Lahko se sicer naučiš, ne bo pa to isto.

Kar me pripelje do naslednje glavne točke.

Avtentičnost.

Izpostaviti sebe, svoje intimno okolje, svojo družino je nekaj povsem drugega kot izpostaviti svoje podjetje in svojo ekipo. V današnjem povezanem svetu predvsem globalne multinacionalke prevečkrat pozabljajo na svoj človeški obraz. In to stranke čutijo. Ljudje se predvsem povezujemo z drugimi ljudmi in ne z logotipi.

Velika verjetnost pa je, da posel ne bo ne trpel, ne uspeval zaradi tega ali bo na spletni strani predstavljen soustanovitelj ali ne. Veliko ljudi namreč pozablja, da se posel zelo redko dela preko spletne strani. 🙂

Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom

Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.

Vsak ponedeljek odgovarjamo na vprašanja v zvezi z digitalnim marketingom.
Ta teden začenjamo z vprašanjem Toma Senekoviča (intervju z njim si lahko preberete tu) na širitve blagovne znamke na globalni trg (odgovarja Tilen):
Tilen žiw ;), evo eno vprašanje za tvojo novo rubriko… Kako bi se ti lotil širitve svoje blagovne znamke na globalni trg. Dejstvo je, da je potrebno ime blagovne znamke prilagoditi multilingual okolju, vendar kako? Na prvo žogo izbereš neko generično ime v angleščini, ker je ta tuj jezik nam pač najbližji? A na globalni ravni angleščina še zdaleč ni najbolj razširjen jezik, s takim imenom pa si se praktično pozicioniral na angleško govoreča območja, ki pa jih je takole na oko za manj kot milijardo od 7 milijard ljudi na svetu?
Lp, Tomo.

Kje je vzrok, da ljudje hočejo imeti “kul” ime za svoj posel? Zakaj hočejo imeti podjetniki:

• kratka imena,
• negenerična imena,
• imena, ki imajo sozvočje s kategorijo izdelkov, kjer nastopa podjetnik (npr. Easyjet),
• nelokalno ime (ki bo “preprečevalo” uspeh na globalnem trgu,
• imena brez negativnih prizvokov (ali veš, da telefon Lumia v španskem slangu pomeni prostitutko?)?

Ker imajo v osnovi preprosto logiko. Super ime = super posel.

Ko govorimo o pozornosti kupca, ki se z našim imenom sreča prvič, bo verjetno naredil sodbo o tvoji blagovni znamki na podlagi imena. O tem sem pisal že v prejšnji rubriki #vprašajGR8. Toda veš kaj? Posla ne delaš na rok 1 leta ali 2 let. Posla se lotiš z namenom daljšega časovnega obdobja. In na dolgi rok, ime blagovne znamke ne vpliva. Razen če imaš zanič izdelek. Potem boš tako ali tako ostal kmalu brez strank.

In kar je še bolj pomembno. Kupec ne bo (skoraj) nikoli kupil tvoj izdelek ali storitev, ko se bo z njim srečal prvič. Danes so kupci izjemno dobro izobraženi in bojo vložili precej svojega časa v raziskavo tvojega izdelka (npr. kaj o njem pravijo drugi). Ime tvoje blagovne znamke ali logotip bo tu sekundarnega pomena.

Lastnik in CEO podjetja Krossover Vasu Kulkarni pravi na to tematiko naslednje:

Ne verjamem, da ti lahko na dolgi rok “dobro” ime podjetja koristi, bolj verjamem, da ti lahko slabo ime škoduje. Če je ime podjetja pretežko za izgovorjavo, predolgo ali preveč podobno nečemu drugemu, kar že obstaja, se bo težko prebilo skozi ves šum.

Skratka – delaj na izdelku in se ne obremenjuj z imenom. 🙂

p.s. moje glavno vodilo pri vsem pa je tako ali tako:“Don’t assume, test.” Skratka validiraj ime v tvoji ciljni publiki npr. s Facebook oglasi.

Naslednje vprašanje sprašuje Damjan Žakelj na temo Facebook oglaševanja (odgovarja Tilen):
Pozdravljen Tilen, imam vprašanje v zvezi s prodajo zobnih ščetk, kako bi se lotil Facebook oglaševanja za spletno prodajo zobnih ščetk. Hvala in lep pozdrav, Damjan.

Vir slike: www.ehowzit.co.za

Damjan, najprej čestitke za pogum, da se spustiš v tako tekmovalno nišo, kjer imajo 4 igralci (Procter & Gamble, Colgate-Palmolive, Johnson&Johnson in GlaxoSmithKline) kar 72% delež izdelkov za ustno higieno. 🙂

Facebook oglaševanja zobnih ščetk bi se v osnovi lotil kot katerega koli drugega izdelka ali storitve in se nato prilagajal glede na specifike izdelka in specifike ciljne publike. Pogosto dobim vprašanje na temo, kako tržiti nek izdelek, ki ima “percepcijo dolgočasnega izdelka”.

Npr. klasična zgodba je marketing podjetja, ki se ukvarja z maloprodajo gradbenih izdelkov. Kako privlačno prodajati zidarsko žlico ali lopato? Preprosto. Tako da prodajaš sliko, kako si lahko s temi izdelki izgradiš svoj sanjski vikend. Skratka, prodajaš zgodbo.

Dolgočasen izdelek ne obstaja. Obstaja samo nezmožnost in neznanje prodaje le tega.

Poglej si npr. 2 kreativna oglasa za zobne ščetke.

Facebook je predvsem oglaševalec, ki ima v tem trenutku smrtonosno oglaševalsko kombinacijo. Izjemno veliko pozornosti s strani potencialnih kupcev in trenutno najcenejšo obliko oglaševanja ob maksimalnem dosegu ciljne publike.

V tem trenutku bom stopil korak nazaj, da umestim Facebook oglaševanje na pravo mesto (kot del prodajnega lijaka).

Skratka, imaš svojo spletno stran, na kateri prodajaš svoje zobne ščetke. Na vsaki tovrstni strani so potrebni naslednji elementi:

• Jasno napisano kdo si, kaj prodajaš in zakaj bi morali kupovati tvoje zobne ščetke in ne miljon ostalih.
• Zelo dobro predstavljene vse prednosti tvojih zobnih ščetk.
• Super vsebine, ki podučijo potencialne stranke o zobnih ščetkah in sorodnih področjih, kot je npr. ustna higiena.
• Optin za pobiranje emailov.

Vse zgoraj mora že imeti upoštevane elemente vitkega poslovnega načrta:

• Katere težave rešuješ s svojim izdelkom?
• Na kakšen način rešuješ težave?
• Zakaj so tvoje zobne ščetke vredne nakupa?
• Katere so tvoje cilje stranke?
• Itn.

Poskrbiš, da je stran optimizirana in čim bolje usmerjena v konvertiranje obiskovalcev v stranke. Nato narediš pristajalno stran, na katero boš usmeril promet, ki bo prihajal iz Facebook oglasov. Sporočilnost pristajalne strani in sporočilnost Facebook oglasov se morata tu maksimalno ujemati (drugače bo visok bounce rate). Npr. če imaš na Facebook oglasu sliko lesene ščetke, na pristajalni strani pa prikazuješ klasične, bodo obiskovalci hitro zapuščali stran.

Za same Facebook oglase pa potrebuješ predvsem kreativni del + ciljno publiko. Ko govorim o kreativnem delu, govorim o oblikovanju oglasa (slika in besedilo) in ko govorim o ciljni publiki, govorim o specificiranju tistih, katerim se bodo oglasi prikazovali.

Osebno mi takoj padeta predvsem 2 elementa, ki bi jih uporabil pri oglaševanju zobne ščetke:

1. Specifično – Zakaj je moja zobna ščetka superiorna od vseh ostalih? (drugačen material izdelave, trpežnejža, okolju prijazna, “pametna”,…)
2. Splošno – Kaj lahko neuporaba zobne ščetke naredi? (npr. “Zamenjava zobne ščetke je cenejša od zamenjave zob.”)

Glede ciljne publike se moraš odločiti, za koga boš naredil oglase in jih nato naredil izključno zanje. Npr.:

• Moški ali ženske.
• Starost 18-25 ali 30+.
• Zobozdravniki, zaposleni v vrtcih.
• Ipd.

In nato testiraš z nizkimi zneski. 5€ na dan. Testiraš slike, testiraš besedila, testiraš cene, testiraš ciljno publiko. Dokler ne najdeš tistega, kar deluje. In nato ponoviš.

Za konec priporočam, da začneš prebirati strokovnjake na področju Facebook oglaševanja, recimo :

• Jon Loomer
• Mari Smith
• Mark Schaefer
• John Haydon
• Andrea Vahl
• in ostale…

Zadnje vprašanje sprašuje Nuša Rozman in je povezano z brandingom na angleško govorečemu trgu (odgovarja Tilen):
Pozdravljeni, izdelujem unikaten nakit in želim ustvariti nov brand name in logotip za angleško govoreči trg – globalno. Želela bi se predstavljati kot oseba. Je bolje: “Nusha Rozman Art Jewelry” ali “NR Art Jewelry” , ali mogoče kaj drugega; recimo “art jewelry” samo kot opis, ime in priimek pa je brand name? Zaenkrat link do FB strani, spletna stran je v delu => https://www.facebook.com/NRartjewelry/. Zelo, zelo hvala za morebitni nasvet in lep pozdrav! Nuša

Na to vprašanje sem delno odgovoril že v prvem vprašanju. Iz mojega zornega kota je vseeno, ali bo ime blagovne znamke:

• Nusha Rozman Art Jewelry,
• NR Art Jewelry,
• Nusha Rozman (veliko oblikovalcev nakita ima samo ime in priimek),
• ali kaj tretjega.

Precej bolj pomembno je, kako se boš pozicionirala na trgu s svojimi izdelki in kako se boš promovirala.

Predvsem ali je Facebook pravi in najbolj učinkovit kanal za promocijo tvojega nakita? Mogoče bi morala poskusiti z drugimi družbenimi omrežji, kot so Pinterest, Instagram, Snapchat, kjer je pozornost čedalje večja in začeti delati na vsebinah, ki bodo vstopna točka za tvoje morebitne kupce:

• kako izdeluješ nakit,
• slike tvoje ciljne publike, ki nosi nakit,
• slike znanih oseb, ki nosijo nakit,
• orisi tvojih dni kot oblikovalka nakita…

Vsak ponedeljek odgovarjamo na vprašanja v zvezi z digitalnim marketingom.
Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo povratnih povezav (odgovarja Andrej):
Ali je rangiranje strani v iskalnikih odvisno samo od števila povratnih povezav in njihove kvalitete?

Vsekakor NE.

Naj ponovim še enkrat…NE. 🙂

Ampak…hudič je v podrobnostih.

Povratne povezave so še danes eden najpomembnejših elementov rangiranja spletne strane, toda ne njihovo število, temveč predvsem kvaliteta in relevantnost povezav (npr. povezava iz Wikipedije šteje precej več kot povezava iz nekega obskurnega osebnega bloga in povezava iz strani, ki se ukvarja z vrtnarstvom (in je vaša stran tudi o vrtnarstvu) bo imela večjo težo, kot povezava s strani, ki piše o avtomobilizmu).

Dejstvo je, da ima gradnja velikega števila povezav vse manjši pomen oz. je metoda te vrste vse manj učinkovita v povezavi z optimizacijo spletne strani in njenega rangiranja v iskalnikih (poenostavljeno povedano, ali vaša spletna stran rangira na prvi strani v Googlu oziroma na prvih mestih). Gre za zastarelo metodo (“old school method”). Posledično se na spletu pojavlja čedalje več strani, ki zelo dobro stojijo brez ciljnega grajenja povratnih povezav!

V kolikor iščete metodo, kako pripeljati več prometa na vašo stran, vsekakor ta danes ni več osredotočanje na grajenje velikega števila povratnih povezav. Poglejte si npr. članek na Backlinko “We Analyzed 1 Million Google Search Results. Here’s What We Learned About SEO” ali pa članek na MOZ-u “Search Engine Ranking Factors 2015“. Raje posvetite pozornost obnašanju obiskovalcev. Naredite kar se da, da ga zadržite na svoji strani kar najdlje časa, prepričajte ga, da bo prebral čim več prispevkov.

Poskrbite za kvalitetne vsebine v katerih “ne prodajate bučk”. Vsebine med seboj povezujte z notranjimi povezavami. Naj vsak prispevek vsebuje 2-3 povezavi na prispevek z relevantno vsebino oz. povezujte prispevke med seboj takrat, ko je to smiselno.

Naslednje vprašanje je na temo družbenih omrežij (odgovarja Mark):
Katera družbene omrežja je najboljše uporabljati za potrebe digitalnega marketinga?

Vir slike: www.comediva.com

Postavljeno vprašanje ima več plasti, vendar se ga bomo zaradi lažjega razumevanja lotili po korakih.

Na začetku se je potrebno vprašati predvsem na katerih družbenih omrežjih se nahajajo naši potencialni kupci.

Za Slovenijo nekako velja prepričanje, da večina uporablja Facebook (Facebook naj bi uporabljal vsak tretji Slovenec), vendar pozor.

Če vaš izdelek/storitev “napada” predvsem mlajšo populacijo, boste z vlaganjem časa v Facebook lahko udarili mimo, saj se je njihova pozornost preselila na nekoliko mlajše družbene platofrme kot je Instagram in pa predvsem Snapchat. V tujini seveda temu lahko dodamo tudi (ponovno rojeni) Twitter in pa resnično mlada omrežja, kot je npr. Musical.ly.

Presneto dobro moramo premisliti, kako naši potencialni kupci na socialnih medijih “srkajo” našo vsebino. Če se ukvarjate s poslom kot je fotografija, se bo potrebno vsekakor posvetiti družbenim omrežjem, kjer takšna vsebina pride bolj do izraza. Kot je dejal eden najbolj priznanih marketerjev današnjega časa Gary Vaynerchuck:

Če je vsebina “kraljica”, potem je kontekst v katerem to vsebino predstavite vsekakor “kralj”!

Zadnje vprašanje je povezano z napadalnimi komentarji na Facebook-u (odgovarja Mark):
Kako se odzvati na napadalne komentarje na Facebook-u?

Vir slike: www.helpfeedthetroll.com

Za začetek bi vam svetoval, da na takšne komentarje ne reagirate v naglici. 🙂

Včasih je potrebno malce zadihati in pozabiti na naše občutke, ki se nam porajajo ob branju neprimernih komentarjev (ki bodo mimogrede vedno obstajali, ne glede na to, koliko želite ugajati vaši publiki…).

Kot drugo, z direktnim apeliranjem na neprimerno vedenje z demokratičnim odgovorom lahko dosežete dvoje:

1. Pridobite spoštovanje drugih uporabnikov, posredno tudi več všečkov in pozitivnih komentarjev.
2. Z navedbo dejstev potencialno osramotite komentatorja in ga prisilite na brisanje lastnega komentarja.

Še vedno pa obstaja možnost, da preprosto takoj zbrišete komentar in prijavite Facebook-u “neprimerno” vedenje.

p.s. Kar koli boste že naredili, ne spuščajte se v debato. Če je kaj, kar imajo “spletni troli” radi, potem je izguba vašega časa.