Kategorija: Družbena omrežja

Facebook je silno muhast.

Nikoli ne veš, kdaj ga bo pičila muha in se recimo programirana objava ne bo prikazala uporabnikom. Ali pa bo zatajila na celi črti, ker je eden izmed Facebookovih serverjev vstal na levo nogo.

Ker nikoli ne veš, kdaj ga bo pičila muha, moraš Facebooku nenehno stati za vratom in preverjati, kaj počne. Vsaj trikrat na dan preveri, kaj se je zgodilo na tvoji Facebook strani. So se vse objave prikazale? Kakšni so odzivi? Je kaj komentarjev ali klikov na spletno stran?

Facebook je večkrat nemarno slabe volje.

Lotiš se ročne objave na svoji Facebook strani, pa v objavo linka nikakor noče »potegniti« slike. Ali pa se navdušeno lotiš urejanja ali dopolnjevanja podatkov na svoji Facebook strani, spišeš krasen opis podjetja, ko pa ga hočeš shraniti, ti javi »unexpected error«. Eh. Facebook je spet slabe volje. Ne preostane ti drugega, kot da počakaš, da ga sitnoba mine in se vrneš čez kako uro, v skrajnem primeru lahko tudi naslednji dan.

Facebook je hudo nepredvidljiv

Nemogoče je napovedati, kaj se bodo Mark Zuckerberg in njegova druščina spomnili čez 2 ali 6 mesecev. Trenutno recimo ustvarjajo »Facebook at work«, ki naj bi bil namenjen uporabi Facebooka znotraj podjetja. Kot nekakšna interna aplikacija za izmenjavo mnenj, dokumentov in lažje delo. Edina stalnica Facebooka so le spremembe. Nima smisla, da izgubljaš energijo z bentenjem in slabo voljo, raje jih čim prej sprejmi in se jim prilagodi. Sicer pa ti drugega niti ne preostane.

Največkrat pa je Facebook le napačno razumljen.

Če Facebook še zdaj jemlješ kot brezplačen in neomejen vir prometa novih strank, ki bodo masovno obiskovale tvoje podjetje, si delaš medvedjo uslugo. Facebook ni več samostoječe orodje, ki ti z minimalnim trudom ali sploh brez truda prinese kup posla. Ravno tako ni (no, to tudi nikoli ni bil) oglasna deska, na kateri je potrebnih n-število ponovitev oglasnega sporočila pa bo učinek.

Potrebuje močno podporo s tvoje strani v obliki kvalitetnih vsebin. Če pa k Facebooku spretno priključiš še živahno spletno stran in email marketing, lahko ta trojica naredi veliko. Le nekaj več truda in tudi denarja terja vse skupaj.

Facebook marketing je kot razmerje z zahtevno žensko.

Če torej Facebook jemljeva kot žensko, potem morava marketing na Facebooku jemati kot razmerje z muhasto, nepredvidljivo, hkrati pa super žensko, ki si jo želiš na svoji strani. Če se ne motim, je bil Facebook lani dober partner tudi Tilnu, lastniku GR8, kjer ta trenutek prebiraš moje razmišljanje. Kot je zapisal v pregledu leta 2014, ima s Facebookom love-hate odnos, čeprav mu je Facebook lani »pripeljal« tretjino obiskov na spletno stran. Sama bi se v tem primeru na Tilnovem mestu odločila za love. 🙂

Če se vrnem k »ljubezenskemu razmerju« s Facebookom. Ponavadi se začne krasno. Saj veš, najprej se imata zelo rada. Vsak dan Facebooku namenjaš veliko pozornosti in veliko časa, celo večkrat na dan. Facebook ti to pozornost najprej ustrežljivo vrača, člani se odzivajo, lajkajo in komentirajo. Uau. Match made in heaven.

Sčasoma pa se nebesa začnejo spreminjati v pekel. Nenadoma začenjaš ugotavljati, da so se stvari spremenile, ne gre več lahko zlahka in samo od sebe kot na začetku. Čeprav sta se »zmenila«, da ti v zameno za objave Facebook daje nove stranke (saj to je njegov namen, a ne?), ugotavljaš, da je novih strank vedno manj. Ma, kaj novih strank, saj še lajkov in komentarjev ne dobivaš več.

Facebookova »ljubezen« do tvoje poslovne strani počasi ugaša. Tudi on ugotavlja, da nisi tako dober, kot je mislil. Razmerje, ki je sprva zgledalo idealno, postane vse kaj drugega. Kaj zdaj? Lahko se odločiš in »razmerje« končaš. Preprosto zapreš Facebook stran svojega podjetja in se posvetiš drugim stvarem (ali omrežjem). Lahko pa ne obupaš, ampak delaš naprej, obdeluješ, vlagaš čas in denar, preverjaš, spremljaš in na koncu žanješ sadove.

Kako torej imeti uspešno »razmerje« s Facebookom?

Slika: Pixabay

Pripravila sem ti 5 nasvetov, s katerimi boš svoj marketing na Facebooku postavil na nove, bolj zdrave temelje.

1. Nauči se ga razumeti in ga sprejmi takšnega kot je.

Za začetek moraš sprejeti, da Facebook ni dobrodelna ustanova, ki le daje. Facebook je poslovni model, ki deluje na principu »daj mi čas in denar, jaz pa ti dam stranke«. No, ja, potencialne stranke. Facebook se ne bo nikoli prilagodil tebi in tvojim željam, ampak se bo prilagajal svojim uporabnikom. In uporabnikom se moraš prilagoditi tudi ti. Pa Facebooku tudi. Ne trudi se ga upogniti v svojo smer, ampak se ti upogni v njegovo smer. To je prvi korak na poti do rezultatov na Facebooku.

2. Vlagaj vanj (čas in denar).

Utopično je pričakovati, da se bo vse zgodilo samo od sebe, brez najmanjšega truda. Pa še brez vloženega centa. Resno. Pri Facebooku je točno tako kot pri vseh drugih stvareh. Brez muje se še čevelj ne obuje in Facebookovega čevlja brez muje niti do palca ne boš spravil.

Brez vlaganja ne bo šlo. Vlagaj čas in tudi nekaj evrov. Oglaševanje na Facebooku je pač investicija. Seveda ti sprva ni potrebnih zapravljati neznanskih vsot, je pa fino, če vanj vložiš recimo vsaj toliko, kolikor bi na mesec porabil za žensko, ki ti je všeč…kolikor bi porabil, če bi jo enkrat na teden peljal na večerjo. 🙂

3. Zgradi močno podporo tvoji Facebook strani.

Facebook stran ni samostoječa, povsem neodvisna in ločena enota tvojega marketinga. Naj postane del tvojih aktivnosti za pridobivanje novih strank. Ob tem pa se moraš zavedati, da poteka pot do novih strank s Facebooka »bolj okoli riti v žep.« Torej ne direktno, ampak mora bodoča stranka najprej narediti nekaj ovinkov in postankov preden pride do tebe in kupi. Ne pričakuj, da bodo stranke kupile samo zato, ker imaš akcijo.

Raje jih na bolj prefinjen način angažiraj, potem pa odpelji na svojo spletno stran ali na mailing listo. Poskušaj jim najprej nekaj dati, preden od njih zahtevaš nakup. Vedno imej v mislih, da so stranke egoistične, pa ne na slab način. Preprosto delujejo po principu «WIIFM – what’s in it for me«, torej, kaj imam jaz (stranka) od tega?

4. Od vsega začetka zbiraj svojo bazo kontaktov in ne prodajaj na Facebooku.

Že lani je Facebook napovedal, da bo vedno bolj skrival promocijske objave. Predvsem so pri tem mislili objave, ki vsebujejo direktne pozive k nakupu »KUPI ZDAJ!, AKCIJA!, POPUST!«. Zavedati se moraš tudi, da od takih objav praviloma hudega učinka tudi ni. So seveda izjeme, ampak ne pričakuj, da boš ravno ti med njimi. Z vsemi spremembami, ki jih je Facebook že uvedel in jih še bo, se ni pametno preveč zanašati na število članov tvoje Facebook strani. Če dam najbolj drastičen primer, ki se lahko zgodi: tvoja Facebook stran čez noč izgine ali pa nenadoma izgubiš dostop do nje.

V tem primeru ti 50.000 članov ne pomaga prav nič, je tako? Če pa svoje člane redno »pretakaš« v lastno bazo kontaktov (na primer na mailing listo), te bodo take travme veliko manj prizadele. Mailing lista je namreč za vedno tvoja in ti je ne more vzeti nihče. Če je dovolj velika, je lahko po vrednosti skoraj kot ustanovni kapital podjetja.

5. Spremljaj dogajanje in rezultate.

Če od svoje Faceboook strani nimaš rezultata, potem je nekaj narobe. Kaj pa je rezultat? Ja, ok, končni rezultat je več strank, normalno. Ampak kot sem rekla že prej, mora potencialni kupec čez več korakov, da na koncu postane stranka. Rezultat s Facebooka je ponavadi prvi korak na poti, na koncu katere potencialna stranka postane kupec. Prvi korak je lahko na primer klik na spletno stran. Lahko je ogled videa. Ali vpis na mailing listo (ta je na sploh super rezultat). Lahko je tudi »dolvleka« brezplačne e-knjige ali prevzem kupona za popust.

Dejstvo je, da ti Facebook lahko pomaga pri posredovanju strank. Na tvoji strani pa je, da jih boš primerno speljal v svoj prodajni lijak. Facebook tega ne more storiti namesto tebe in na koncu tudi ni kriv, da nekdo ne kupi.

V kolikor potrebuješ pomoč pri svoji Facebook kampanji, me kontaktiraj.

Naslovna slika: Pixabay

Nikoli več ne bo, kot je bilo.

Zadnji dnevi leta 2014 so kot nalašč za razmišljanje o tem, ali smo izpolnili zastavljene cilje, ali smo dosegli želene rezultate, ali bomo lahko letu, ki se poslavlja, pripisali oznako »odlično«, »dobro«, »zadovoljivo«, »srečno«, »uspešno«…. (dodaj po svoje še kaj, kar ti pride na misel!).

Selitev, prilagajanje, novosti, tudi negodovanja, nesporazumi, nestrinjanja v pogledih različnih generacij. A vseeno veliko dobrega, zabavnega, osrečujočega, navdušujočega, z obilo priložnostmi za osebno rast in razvoj … tako bi lahko jaz na kratko opisala leto, ki se izteka. Po zasebni plati. Kaj pa poslovno?

Tako kot pri vseh stvareh v življenju je potrebno tudi v poslu znati sam sebi priznati napake in se iz njih česa naučiti. Treba je znati prevzeti odgovornost za svoje odločitve in se soočiti s posledicami. Ko se leto izteka in se oziramo v prihodnost ter si izrekamo voščila in lepe želje za novo leto, pravzaprav ni časa za obžalovanje, je pa vedno čas in priložnost za nove ideje in cilje. In kar je najbolj pomembno – treba je razmišljati pozitivno, optimistično,  verjeti v uspeh, iti v akcijo in vztrajati.

Do kakšnih spoznanj me je pripeljalo poslovno delovanje v letu 2014? Katere so tiste stvari, ki sem se jih naučila in po katerih si bom leto tudi najbolj zapomnila?

1. CENI SVOJE ZNANJE.

Za mano je več kot deset let dela v medijih, pridobivanja izkušenj v javnem nastopanju, pisanju člankov, vodenju prireditev. Ko je treba to ovrednotiti (postaviti ceno za svoje storitve – naj gre za odnose z javnostmi, vodenja prireditev, animacijo, upravljanje s profili na družabnih omrežjih in kreiranje vsebine za spletne strani) pa vse prevečkrat pozabim na številne seminarje in izobraževanja ter neprecenljive izkušnje, po zaslugi katerih imam danes nekaj, kar se težko ovrednoti z nekaj evri na uro.

Ker je »kriza« (obup, te besede res ne maram, ker je pogosto izgovor, da se nekaj ne da storiti ali da nekdo hoče več denarja spraviti v svoj žep!), je »zbijanje cene« v mojem poslu nekaj povsem običajnega. Toda – če bi se ti pokvaril odtok, pa ga ne bi znal odmašiti, ali pa bi ti počila cev in bi imel poplavo v stanovanju… bi si na primer upal zbijati ceno strokovnjaku, ki bi prišel k tebi domov in zadevo popravil? Mislim, da ne bi. Tudi moji talenti in pridobljeno znanje niso bili zastonj. In ker vem, da svoje delo opravim profesionalno, zanesljivo, natančno, z obilo pozitivne energije, pričakujem, da bo to tudi korektno plačano.

2. PODPIŠI POGODBO O SODELOVANJU.

Če me želiš najeti in pričakuješ od mene 100% zavzetost, zanesljivost in natančnost, potem jaz od tebe pričakujem, da ti ni težko podpisati nekega sporazuma, pogodbe ali vsaj naročilnice, na podlagi katere bom opravila ta posel. V letošnjem letu se mi je namreč zgodilo, da sem osebi, ki jo poznam že leta in s katero se srečujem na različnih prireditvah oziroma ob različnih priložnostih, zaupala na besedo.

Pa ne tisto, za šankom. Dejansko se je zgodilo, da mi je nekdo od funkcionarjev na visokih položajih rekel, da me bo najel za nek posel. In se je nekaj dni ali tednov zatem zgodilo, da je »pozabil« na dogovor in najel nekoga drugega, mene pa o tem seveda ni obvestil. Ne po telefonu niti ne preko e-maila. Če bi takrat, ko me je ta človek prvič poklical, vztrajala pri podpisu pogodbe, v kateri bi bilo natančno opredeljeno, za kakšen posel gre in koliko bo plačan, bi verjetno bilo drugače.

3. TVOJ ČAS JE DRAGOCEN.

»Bi šla na kavo, te moram nekaj vprašat?«

»Živjo, Sabina. Te kaj motim? No, saj ne bom dolgo… veš kaj me zanima, kako ti narediš to in to…?«

»Imam nekaj zanimivega zate, nekaj, kar ti je pisano na kožo. Dajva se dobit, pa pogovorit…«

Kar nekajkrat sem dobila takšne klice ali sporočila… in največkrat sem se odzvala, konec koncev, nisem želela zamudit kakšne dobre priložnosti, pa tudi kofetkam rada, če je družba prava. Potem pa, ko sem prevozila več deset kilometrov, prebila v avtu več kot pol ure in naposled le pila kavo ali čaj, sem ugotovila, da iz tega posla ne bo nič, da nekdo želi od mene zastonj nasvete ali nekaj, kar se niti malo ne ujema z mojo poslovno taktiko, strategijo, vizijo, razmišljanjem o delu in življenju nasploh.

In zato sem odslej precej bolj pozorna na to, kdo hoče mojo pozornost, kdo hoče sestankovati z mano in s kakšnim razlogom. Med mojimi storitvami je tudi individualno svetovanje. Proti plačilu, seveda. Najboljši prijateljici ali nekomu, ki je tudi meni že naredil kdaj kakšno uslugo, seveda z veseljem namenim svoj čas, za vse druge pa – po mailu napiši, za kaj gre, jaz pa potem povem, kako in kaj.

4. IZKLOPI WI-FI NA TELEFONU, KO DELAŠ.

Meni, ki lahko velikokrat ustvarjam doma ali pa v kakšnem lokalu z dobro internetno povezavo, je med delom ničkolikokrat zapiskal ali zavibriral telefon. In vsakič znova sem pogledala, zakaj – kdo mi piše, kdo komentira kakšno mojo objavo, kdo mi je poslal mail… In vse to je velika distrakcija pri poslu, motnja, dekoncentracija.

Seveda sem to dokaj pozno dojela, a bolje pozno kot nikoli. Zdaj največkrat, ko sem ob lap topu in se lotim ustvarjanja, wi fi na telefonu izklopim, prav tako zaprem večino zavihkov na računalniku, razen tistih, ki jih pri svojem delu dejansko potrebujem.

5. KO IMAŠ SLAB DAN, SE NE SILI Z DELOM, AMPAK RAJE NAREDI KAJ ZA SVOJO DUŠO.

Ne glede na to, kakšen posel opravljaš, pride slab dan. Seveda pride. Včasih človek vstane z levo nogo, včasih je kriva polna luna, pri ženskah tudi tisti dnevi v mesecu naredijo svoje, kajne? Včasih pa preprosto ni naš dan. Je sploh treba iskati izgovore za to? Meni, ki sem samostojna podjetnica, pa res ni treba nikomur polagati računov, zakaj danes recimo nisem napisala dveh člankov ali zakaj nisem poslala 10 novih ponudb…

Če en dan pač ni inspiracije, je bolje, da se lotim drugih stvari in dam posel za kak dan ali dva, ali pa vsaj za nekaj ur, na stranski tir. Sprehod, telovadba, pogovor s prijateljico, ogled kakšnega dobrega filma v dobri družbi, menjava okolja (izlet) – vse to zelo pomaga. Da o kakšni knjigi, pri branju katere se rodijo nove ideje, ne govorim. Zaradi enega dne, ko nečesa ne bom naredila, se svet ne bo podrl. Bom pa, če bom poskušala nekaj doseči »na silo«, to verjetno storila na napačen način, ki bo bodisi v slabo voljo spravil mene ali pa naročnika oziroma poslovnega partnerja.

6. DRUŽI SE Z LJUDMI, KI SO USPEŠNI, KI IMAJO VISOKE CILJE IN AMBICIJE IN KI TE NAVDIHUJEJO S SVOJIM DELOM, TUDI ČE LE-TO NI POVEZANO S PODROČJEM, KI TE ZANIMA.

Saj je popolnoma jasno, zakaj. Zato, ker ljudje, ki so v svojem poslu že dosegli visoke cilje, vedo, da uspeh ni prišel čez noč in tudi ne zlahka.  Takšni ljudje znajo ločiti zrnje od plev, vedo, da so na poti do uspeha tudi številne ovire in da so zmage za drzne, pogumne in vztrajne. Si ti eden od njih? V okolju, kjer ustvarjaš in kjer želiš navezati nove poslovne vezi, je torej še kako pomembno mreženje, druženje, spoznavanje novih ljudi in novih stvari.

Bodi odprt za nova spoznanja. Moja napaka, ki sem jo počela vrsto let – večinoma sem se družila s športniki in športnimi funkcionarji, navijači raznih športnih kolektivov… danes pa vidim, da pri stvareh, ki jih načrtujem, potrebujem širši spekter ljudi, takšnih, ki sicer cenijo vsakodnevni trud in naprezanje, a imajo veliko več tehničnih znanj kot zgolj fizične sposobnosti.

7. ŠIRI SPEKTER SVOJIH ZNANJ, RAZVIJAJ SVOJE TALENTE.

Ker nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Tehnologija se neznansko hitro razvija, trendi se spreminjajo, vse bolj prihajajo v ospredje ljudje, ki se znajdejo v različnih situacijah, ki razpolagajo z več znanji. Sama zase pravim, da sem medijski multipraktik. Drži, ker sem se kot novinarka, voditeljica ali urednica preizkusila v različnih medijih in ker sem si nabrala ogromno izkušenj.

No, zdaj, ko se bolj posvečam kreiranju vsebin za spletne strani in družabna omrežja, pa ugotavljam, da moram nadgraditi svoje znanje tujih jezikov, računalništva, oblikovanja, tudi področje prodaje in marketinga je meni v marsičem še vedno velika neznanka… Seveda ne bom zmogla vseh znanj pridobiti sama, še manj, da bi šlo to brezplačno. Toda pomembno je, da se zavedam pomena učenja, stalnega izobraževanja. Zato iščem ponudbe za razne seminarje in delavnice, hkrati pa sem hvaležna za ljudi, ki mi pridejo naproti in ta znanja že imajo.

8. BESEDI »PROSIM« IN »HVALA« STA PRAV TAKO POMEMBNI KOT »RAD TE IMAM«.

Pri vsem, kar počnem, me vodi ljubezen. Zato znam ljudem, ki mi stojijo ob strani, večkrat reči in pokazati, kako hvaležna sem, da so del mojega življenja, da mi njihova podpora veliko pomeni, da cenim njihovo zaupanje. A ob tem ne smem pozabit, da se velikokrat znajdem v situaciji, ko je treba znati reči: »Tega ne znam. Prosim, mi lahko ti pomagaš?« ali pa »Ti to obvladaš, jaz pa ne. Prosim, povej mi, se lahko kako poveževa, ti lahko kako vrnem uslugo?«

To, da priznam, da nečesa ne obvladam in da potrebujem pomoč, je nekaj, kar sem se predvsem v letošnjem letu zelo dobro naučila. Še bolj pa sem se začela zavedati pomena hvaležnosti. Pišem dnevnik hvaležnosti, velikokrat koga javno pohvalim preko družabnih omrežij, osebam, ki so mi v pomoč pri mojem poslu ali v zasebnem življenju, pa znam prav tako večkrat reči HVALA in se jim poskušam na kak drug način oddolžiti za to, kar so storili zame.

In kaj naj zapišem za zaključek? Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Za obžalovanje pa ni časa, saj so moje misli že pri projektih, ki bodo luč sveta ugledali v letu 2015. Motivacije in idej ne manjka, a vem, da se lahko še marsičesa naučim in izpopolnim svoje dosedanje znanje. Hvaležna sem za vse lekcije, boleče padce in poraze ter za vse tiste lepe, nepozabne trenutke, ko sem dobila vnovično potrditev, da sem na pravi poti, ko sem se odločila, da eno poglavje v svojem življenju zaključim in naredim korak naprej v karieri.

Vsem, ki mi omogočate, da rastem, da razvijam svoje talente, da si zastavljam nove cilje in se veselim vsega, kar prihaja po poti do uresničitve teh cilje – hvala, ker ste! Vsem, ki boste še prišli v moje življenje – veselim se tega in vas pričakujem z nasmehom na obrazu. Vsem, ki ste me spremljali kot napovedovalko na tekmah ali športno novinarko, pa mi zdaj govorite, da me pogrešate v tej vlogi – hvala vam.

Morda še kdaj, čeprav dvomim. Ker se cenim in ker je čas za višje ambicije. Vsem, ki se vam s svojimi članki delala promocijo, pa mi tega niste plačali ali mi vrnili usluge, ko sem to potrebovala – hvala tudi vam, ker ste me naučili, da se bom odslej bolj cenila. Lahko vam pošljem svojo ponudbo, a ne pričakujte popustov. Vsem, ki še vedno brskate po mojem Facebook profilu ali na kakšnem drugem družabnem omrežju, pa mi sicer ne zmorete pogledati v oči ali poklicati in vprašati: »Kako si?« – no, vam pa ne bom rekla HVALA, ampak se bom zgolj nasmehnila. Zakaj? Ker je življenje tako lepo…

Po čem pa si boš ti zapomnil/a leto, ki se izteka? Je bilo poslovno uspešno ali neuspešno? Zapiši svoja razmišljanja v komentar. Pa SREČNO 2015 in naj se izpolnijo tudi tvoje sanje!

Kaj pa, če nimaš časa, znanja in idej, kako poslovno komunicirati na spletu, kako privabiti več strank oz. kupcev preko aktivnosti na družbenih omrežjih in kako učinkovito komunicirati z javnostmi? Kaj storiš v tem primeru?

Ali izbereš možnost 1? Narediš nič.

Ena možnost je, da zamahneš z roko in si misliš:

Pa saj bo posel uspel tudi v primeru, če temu ne posvečam pozornosti.

In ne storiš ničesar. Podjetja ali blagovne znamke pač ne promoviraš prek spleta, ker imaš drugačno oglaševalsko strategijo.

Ali izbereš možnost 2? Znaš vse.

Druga možnost – ker si prepričan, da znaš in zmoreš prav vse. Ob obilici vsakdanjih obveznosti se boš začel ukvarjati še s tem, ker je to »nuja« v sodobnem svetu, ko je moč interneta pri širjenju informacij in komuniciranju z javnostjo že presegla druge medije.

In boš sam nekaj objavljal na Facebooku, morda boš v podjetju odprl še Twitter račun ali Instagram, nekomu boš plačal minimalni znesek za spletno stran (samo zato, da je), potem pa – v vsakodnevni bitki s časom – enostavno »pozabil« na kreativnost, pravi »timing«, originalnost in predvsem ažurnost oziroma odzivnost, ki je v komuniciranju z javnostmi še kako pomembna.

Tvoja spletna stran bo (glede na trende) v letu ali dveh zastarela, Facebook stran bo morda sprva polna objav in slik, predvsem tistih, klasično reklamnih (ker bo ob izdelavi oglasa za časopis najlažje nalepit sliko še na Facebook ali Twitter), kasneje, po nekaj tednih ali mesecih pa boš verjetno na redne objave in promocijo prek družabnih omrežij »pozabil«, češ – saj mi to ni prineslo dobička, tega ne rabim, to je le zguba časa…

Ali izbereš možnost 3? Izbereš pravilno.

Slika: Flickr

In potem je tu še tretja možnost – najel boš strokovnjaka, kreativnega človeka, ki se ponaša z znanjem in izkušnjami s področja medijev, marketinga, odnosov z javnostmi. Človeka, ki se spozna na delovanje družbenih omrežij. Podal mu boš informacije, kakšna je vizija in kdo so potencialni kupci (ciljna publika), poskrbel boš za promocijski material (fotografije, video), predvsem pa boš temu človeku zaupal in mu dal vsaj nekaj časa, saj noben uspeh ni dosegljiv čez noč.

No, recimo, da obstaja še kakšna možnost, ki je lahko tudi kombinacija z več drugimi stvarmi, o katerih ta hip niti ne nameravam pisati. Bistvo, ki ga želim s tem pisanjem izpostaviti, se skriva v tem, da je še kako pomembno – ZAUPANJE.

[Tweet “Zaupanje je v poslu na samem vrhu lestvice vrednot.”]

Če z nekom skleneš sodelovanje ali vsaj razmišljaš o tem, je zaupanje (ob korektnem plačilu za storitve, se razume) po mojem mnenju na vrhu lestvice vrednot. Seveda so tudi mene izkušnje iz preteklosti marsičesa naučile, tudi to, da je kdo izneveril moje zaupanje, se je že zgodilo. Toda – če jaz nimam znanja in idej, kako nekaj spremeniti, izboljšati, popraviti itd., potem se obrnem po pomoč k nekomu, za katerega se ve, da to obvlada.

Moja izkušnja

Slika: Flickr

Pred časom sem začela sodelovati z enim od naročnikov na področju “social media marketing”. Po več mesečnem prepričevanju, da to podjetje potrebuje Facebook stran, saj gre za dejavnost oziroma storitve, priljubljene v širši javnosti in vseh generacijah, sem dobila posel. Ustvarila sem FB stran, dodala nekaj vsebin, pripravila strategijo oz. načrt aktivnosti… Toda kmalu so se stvari začele »zatikati«. Pa ne pri denarju, kot bi verjetno najprej pomislili.

Kar me je zmotilo že po nekaj dneh ustvarjanja, je bilo vmešavanje v moje delo. Vsakodnevni klici in dopisovanje prek e-pošte, takšna in drugačna vprašanja, kako sem to in ono naredila, pa zakaj… Nato sem se z naročnikom dobila na kavi, podelila nekaj nasvetov, pojasnila, kako se nekatere stvari naredi in s kakšnim namenom…

Vse to zato, da bi mu dala vedeti, da grem korak za korakom in da bodo učinki komuniciranja na FB vidni šele čez čas, ne pa v nekaj dneh. Toda iz tega srečanja je sledilo še več vprašanj, krog ljudi, ki so se vmešavali v objave na tej Facebook strani, pa se je samo še povečeval. To bi še nekako sprejela, če bi bili to ljudje, ki bi se na to spoznali, a se niso.

To so bili namreč ljudje, ki na FB nimajo niti lastnega profila, kaj šele, da bi se ukvarjali z oglaševanjem, pisanjem, fotografijo, dizajnom. Posledično seveda učinek od aktivnosti na družabnih omrežjih ni bil po pričakovanjih. Sama sem vedela, da se da storiti še marsikaj (sponzoriranih objav denimo sploh ni bilo), a ko sem hotela ukrepati, me je naročnik ustavil (beri: zbrisal mojo objavo, spremenil fotografijo, ki mi jo je tako ali tako pred časom sam posredoval) in podobno.

Očitno že nisem na začetku dovolj jasno povedala, da želim, da mi zaupajo in da naj bodo potrpežljivi, ker uspeh ne pride čez noč, na družabnih omrežjih pa sploh ne more nihče računati na to, da se bo prodaja že v nekaj dneh izjemno povišala. Ali pa sem sama naredila napako, ker sem šla nekomu, ki se na Facebook ne spozna, pojasnjevati, da zadeve niso prav nič komplicirane?

Hm… iskreno priznam, da sem na tem testu padla tudi sama. Moj namen je bil dober, poslovna taktika pa slaba. Naročniku bi lahko namreč ponudila nadgradnjo sodelovanja – izobraževanje za zaposlene v podjetju. Pa mi to takrat, ker sem si vmešavanje v moj posel preveč vzela k srcu, ni prišlo niti na misel. No, na napakah se učimo…

Znova te vprašam – če se ti pokvari hladilnik, pralni stroj, računalnik… kaj storiš? Odpelješ ga na servis, kajne? In ga dobiš nazaj popravljenega, za popravilo pa tudi konkretno plačaš. Vmes serviserju gotovo ne »težiš« vsak dan po telefonu, kateri del je zamenjal, zakaj je izbral tak način dela ipd.  Želiš pa si , da bi bilo čim manj narobe, ker bi s tem bili stroški popravila manjši, je tako?

Slika: Flickr

Serviserju, kateremu daš nekaj v popravilo, zaupaš, da bo delo dobro opravil, mar ne? Lahko se sicer zgodi, da mu boš plačal, pa stroj, računalnik, hladilnik… (karkoli pač si dal v popravilo) že kmalu spet ne bo delal tako kot mora. Takrat boš seveda najprej »bentil« nad slabo opravljenim delom strokovnjaka, kateremu si zaupal, toda mislim, da je večkrat vzrok v napaki kje drugje. Boš pa najverjetneje naslednjič za popravilo najel nekoga drugega…

No, naj povem, da sem spor z naročnikom s področja, kjer sem sama aktivna, »rešila« tako kot se spodobi – s konstruktivnim pogovorom ob kavi. Naredila sem tisto, kar bi pravzaprav morala že na začetku – izpostaviti dejstvo, da je potrebna vsaj minimalna stopnja zaupanja, da se naredijo prvi koraki proti zastavljenemu cilju.

Cilj mora biti jasen, to, kako se do njega pride, dogovorjeno že na začetku (in zapisano v pogodbi o sodelovanju). Vsekakor pa se je treba sproti prilagajati spremembam oziroma novo nastalim razmeram. Seveda se lahko zgodi, da se poti razidejo predčasno, ker se ena ali druga stran odloči za prekinitev sodelovanja oziroma le-tega po izteku določenega obdobja ne podaljša. A da bi bilo takšnih primerov čim manj, je dobro, če sami pri sebi razčistimo – smo res mojstri na vseh področjih ali pa takrat, ko nečesa ne znamo, najamemo strokovnjake in jim zaupamo?

Zanima me tvoje mnenje

Kakšne izkušnje imaš ti ali tvoji najbližji? Si se že opekel pri sklepanju pogodb? Si kakšnemu strokovnjaku zaupal, ga plačal, potem pa doživel razočaranje? Kako si zadevo rešil oziroma česa te je tovrstna izkušnja naučila? Sporoči mnenje v komentar.

Naslovna slika: Flickr

Ste se našli v zgornjih vrsticah? Se vam dogaja kdaj kaj podobnega? Ste že večkrat pomislili na to, da je FB popolna izguba časa?

Če smo iskreni, v poplavi vseh informacij in številnih medijev je tudi Facebook postal res nadležna stvar. Sploh v primeru, če imate veliko število prijateljev in če večkrat dnevno spremljate objave. Ali v primeru predvolilne kampanje, kjer ste kar naenkrat o vseh možnih kandidatih in kandidatkah za župane oz. županje ter mestne svetnike izvedeli mnogo več kot kdaj koli prej.

No, na srečo na Facebooku obstaja možnost, da kliknete »unfollow« in se vam objave teh oseb ne prikazujejo več v »news feedu« (to kasneje lahko seveda znova spremenite!), ostanete pa še vedno njihovi prijatelji in lahko, če vas kaj zanima, sami pogledate njihov profil. Lahko pa greste še dlje in v primeru nadležnih objav enostavno skrčite seznam prijateljev oziroma se pozitivno odzivate na prošnje za prijateljstvo le v primeru, da te ljudi tudi dejansko poznate oziroma vas zanima, kaj počnejo v življenju.

Priznam, da sem sama pred nekaj leti popolnoma drugače razmišljala o prisotnosti na Facebooku. Objavila sem mnogo statusov in komentarjev, nisem skrivala tega, kam hodim na dopust, kako preživljam svoj prosti čas, s kom se družim ob kavici in podobno. In večinoma so bile vse te objave javne, torej nisem uredila pri nastavitvah možnosti, da to vidijo le prijatelji oziroma le določene osebe. Tudi pri tem, koga »potrdim« za prijatelja (izraz je namenoma v narekovajih, ker prijateljev pa res ne sprejemaš oziroma potrjuješ, ampak gre za ODNOS, ki ga je treba negovati in ceniti!), nisem imela nekih omejitev…

Sem pa zelo dobro vedela, da na FB ne bom pisala o svoji zasebnosti, kar se tiče odnosa z moškimi, kakor tudi ne bom objavljala negativnih objav, saj nisem pristaš obrekovanja in kritiziranja. Že od nekdaj je tako moj osebni profil poln pozitivnih misli, člankov in citatov znanih oseb, prijetnih fotografij, spodbudnih misli in podobno.

Potem pa je prišel ON… Moški, ki me iz dneva v dan osrečuje in izpolnjuje, ob katerem se počutim varno in ljubljeno…  Odprl mi je oči glede (ne)varnosti na internetu in tudi glede tega, koliko časa se pravzaprav porabi za FB in podobne »neumnosti«. Spomnim se njegovih besed, ob katerih sem bila sprva nejevoljna, zdaj pa vem, da so imele svojevrstno težo, da imajo velik smisel in pomen.

»Kaj bova imela od tega, če bodo najine fotke dostopne vsem, če bo na tvojem profilu pisalo, da si ‘v zvezi’? Bova zato kaj bolj srečna? Boš zato ti poslovno bolj uspešna?« Vprašanja, ki vsako žensko, ki je zaljubljena in si globoko v srcu želi svojo srečo pokazati pred celim svetom, ganejo… Vsaj malo, priznajte, punce.

Danes mi na kraj pameti več ne pride, da bi na FB ali na katero koli drugo družabno omrežje napisala kaj tako osebnega kot je na primer to, kam grem na dopust in s kom, kakor tudi ne vidim prav nobenega smisla v tem, ali na mojem profilu piše, s kom sem v zvezi in kakšna le-ta je. Pa ne gre za skrivalnice… Ne gre za sramežljivost. Najini najdražji vedo, kar pač meniva, da morajo vedeti. Deliva z znanci, poslovnimi kolegi, sorodniki in prijatelji tisto, kar želiva. Midva pa si poveva najbolj zaupne stvari in se pogovarjava o prihodnosti, brez da bi to objavljala na FB.

In zdaj me boste vprašali: »Ja, zakaj pa potem sploh si na FB, če ti je to vse odveč?« Razlogov, zakaj sem sama osebno aktivna na vseh možnih komunikacijskih platformah, ne le na FB, je seveda veliko. Konec koncev, komuniciranje z javnostjo je moj posel. Toda vse bolj ugotavljam, da je skoraj vsaka minuta na FB in drugih družabnih omrežjih »izgubljena«, če nimam konkretnega razloga za objavo ali za brskanje po »news feedu«.

[Tweet “Za vsako minuto na družbenih omrežjih imejte konkreten razlog #minutaizgubljenavrnesenobena.”]

Na chatu sem vedno »offline« – kdor me potrebuje, me lahko pokliče ali mi pošlje zasebno sporočilo… Kajti nekajkrat, ko sem bila »online«, so se začeli prav takšni oglašati, ki se sicer nič kaj dosti ne zanimajo za to, kako sem, a jim je bilo dolgčas in so si ga želeli krajšati z dopisovanjem.  Prošenj za prijateljstvo od neznancev ne sprejemam več, pač pa jih usmerjam na svojo Facebook stran SABI ŠPORT. Tudi tam lahko javnost spremlja moje aktivnosti, moje članke, razmišljanja, lepe misli in fotografije. Na svojem osebnem profilu objavljam stvari z razlogom, največkrat poslovnim. Včasih koga od teh, ki želijo dobiti vpogled v moj osebni profil, preko zasebnega sporočila povprašam, če se poznamo oziroma zakaj so mi poslali prošnjo za prijateljstvo. Veste, da mi več kot polovica teh ljudi ne odgovori?

V zadnjih tednih so se v mojem poslovnem življenju zgodile mnoge spremembe. Začenjam s številnimi novimi projekti, ki zahtevajo svoj čas, energijo, pa tudi precejšnjo koncentracijo. Prav slednje mi je ob obilici mailov, ki jih dnevno dobim, ter mnogih prošnjah po takšnih in drugačnih nasvetih, začelo primanjkovati. Vse preveč časa sem potrošila na ljudeh, ki so želeli od mene brezplačne usluge, ali pa sem se preveč časa ukvarjala s tem, kaj je kdo objavil na Facebooku. Da ja ne bom česa zamudila. Kot novinarka in urednica sem bila pač vedno rada ažurna, spremljala sem konkurenco in vse možne portale, da bom na tekočem…

A zdaj je moja naloga drugačna. Moji cilji in vizija so drugačni. »Avtomatizirala boš nekatere stvari, pa ti bo lažje, predvsem pa boš imela več časa in energije za svoje projekte!« mi je pred dnevi dejal Tilen Mandelj, človek, ki ima mnogo zaslug za to, da so se v meni začeli premiki tudi v podjetniškem smislu. Zato je odločitev, da bolj premišljeno izbiram, komu bom namenila svoj čas, še toliko bolj pomembna. In zato sem si postavila tudi meje, koliko časa bom zapravila na Facebooku.

Kaj Facebook pomeni vam?

Kakšen je vaš razlog, da ste vsakodnevno aktivni na Facebooku? Gre za hobi, ki vam polepša dan, razvado, ki prerašča v obsesijo, ali za posel? Ali morda za kombinacijo tega in onega, kar je tudi v mojem primeru… Koliko časa zapravite z brskanjem po “newsfeedu” in profilih vaših prijateljev? Ste kdaj pomislili, da bi svoj profil izbrisali in zakaj tega niste storili? Si v sodobnem svetu in v tempu življenja, ki ga živimo, sploh še znate predstavljati, da družabnih omrežij ne bi bilo?