Blaž Jamšek je podjetnik, pravnik, oče in mož, velik “g33k” in filmoljub. Opravlja delo pravnega svetovalca za podjetja in startupe, JamB pravno svetovanje, v Condi Slovenija pa opravlja funkcijo legal officerja.
Njegova misel:
Karkoli delaš, delaj preudarno in misli na konec.
Več v intervjuju.
POVZETEK INTERVJUJA
Osebna misel
Karkoli delaš, delaj preudarno in misli na konec. (Quidquid agis prudenter agas et respice finem.)
Tvoj nasvet bodočim podjetnikom
Napake so sestavni del posla, razliko narediš s tem koliko se naučiš iz njih. Ne odlašajte predolgo o vstopu na trg, lansirajte najosnovnejši sprejemljivi produkt (MVP – minimum viable product) in ga testirajte na trgu. Odzivi strank vam bodo pomagali bolj, kot pa še nekaj dodatnih mesecev izpopolnjevanja. Ta nasvet najdeš skorajda v vsej podjetniški literaturi, vendar šele ko ga uporabiš v praksi vidiš kako ključen je.
Največji poslovni uspeh
Kot član ekipe smo v marcu lansirali prvo slovensko platformo za množično investiranje CONDA. Oziroma je to tudi strokovni uspeh. Pridobili smo namreč mnenje Banke Slovenije, ki ne ugotavlja neskladnosti množičnega investiranja CONDA s slovensko zakonodajo. Celoten postopek je bil izjemno zahteven in dolgotrajen, z veliko vloženega strokovnega pravnega dela.
Top 3 mobilne aplikacije na tvojem pametnem telefonu
Evernote, 4th Office in 9GAG.
Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Priporočam ti dve. Kako si pridobiš prijatelje (How to Win Friends and Influence People) Dale Carnegie za poslovno in osebno rast in Ime vetra (The Name of the Wind) Patricka Rothfussa za dopust.
Kje te lahko kontaktirajo?
=>> info@jamb.me 🙂
INTERVJU
Živjo! Kdo si in kaj ponavadi odgovoriš nekomu, ki te vpraša, kaj delaš?
Sem pravnik, oče in mož, podjetnik, velik “g33k”, filmoljub, humanist. Delam kot pravni svetovalec za podjetja in startupe (JamB pravno svetovanje), v Condi Slovenija pa opravljam funkcijo Legal Officerja pri čemer zaključujem umestitev poslovnega modela množičnega investiranja v obstoječi slovenski pravni okvir ter skrbim za pripravo pogodb in skladnost poslovanja.
V čem je CONDA tako specifična kot “crowdfunding” platforma, da zanjo skorajda ne obstajajo pravni okvirji? S tem izzivom so se srečevali že v zibelki CONDE, v Avstriji?
Slika: conda.si
Za začetek naj te popravim, da je Conda platforma množičnega investiranja (crowdinvesting) in ne množičnega financiranja (crowdfunding). Krovni model crowdfundinga se je namreč v zadnjih letih tako razširil, da se modela konkretno in vsebinsko razlikujeta.
S slovenskega stališča gre pri množičnem investiranju za nov poslovni model pri katerem lahko vsak posameznik preko Conde investira v podjetje že s 100 € (mikro angelski investitorji) v obliki posojila, v zameno pa prejema letne obresti in ob zapadlosti še bonus od rasti podjetja (ter seveda glavnico posojila).
V jeziku štartnikov (startupov) je Condin model opisan kot “mezzanine loan with equity kick” (mezzanine posojilo z lastniško brco). Ker gre za poslovni in pravni model, ki je mešanica različnih modelov crowdfundinga v širšem smislu in ker v Sloveniji (za razliko od npr. ZDA, Avstrije ali Nemčije) ne obstaja posebnega zakona, ki bi to urejal je bilo potrebno analizirati obstoječe slovenske zakone in narediti primerjalno analizo, da smo z regulatorji prišli do zaključka skladnosti in zakonitosti.
S stališča regulacije je bila avstrijska pot (Conda Avstrija kot krovna družba deluje od l. 2013) neprimerno krajša in lažja saj so se avstrijske institucije samoiniciativno in že takoj na začetku oprle na primerljive obstoječe rešitve v drugih državah in bilo potrebno tako veliko vsebinskih pojasnil, kot smo jih npr. zagotavljali v Sloveniji.
Poleg tega pa je Avstrija lansko leto sprejela tudi specialen zakon o crowdfundingu (alternativne metode financiranja štartnikov), ki celostno ureja problematiko.
Katere so 3 stvari, ki si se jih do sedaj naučil na svoji poslovni poti?
Da je poslovni odnos najprej osebni odnos, ki zahteva zaupanje, spoštovanje in zanesljivost (dogovore se spoštuje – Pacta sunt servanda) med poslovnima partnerjema. Da je na samostojni podjetniški poti potrebno nenehno vlaganje v izobraževanje, pridobivanje novih kompetenc, vzdrževanje socialne mreže (udeležba na različnih dogodkih in izobraževanjih) ter iskanje novih priložnosti.
In za konec, da je trma oz. odločenost in občasno rinjenje z glavo skozi zid nujno potrebno za uspeh.
Kateri poslovni nasvet, ki si ga prejel, si si zapomnil?
Ne spomnim sicer ali ga je povedal Rok Stritar ali Blaž Zupan, vendar se mi je tako vtisnil v spomin, da ga redno ponavljam:”V prihodnosti bosta najpomembnejši lastnosti (oz. kompetenci) uspešnih podjetnikov kreativnost (reševanje problemom) in delo z ljudmi (skupinsko oz. interdisciplinarno delo).”
Kako meriš poslovni uspeh?
Hm, primarno predvsem z zadovoljstvom strank z mojim delom, ki rezultira v nadaljnja priporočila. Zadovoljstvo v tem, da si “pomagal nekaj postaviti”. Sekundarno pa zagotovo s prometom, ki ga naredim in z osebnim zadovoljstvom, ki pride z uspešno zaključenim projektom.
Kakšen je po tvojem mnenju najboljši način soočenja s težavnimi strankami?
Če imaš to možnost, da jih sploh ne sprejmeš. Sem že zavrnil kakšen projekt, ker sem že po uvodnem sestanku ocenil, da bi bilo sodelovanje lahko komplicirano in težavno zaradi različnih razlogov. Po drugi strani pa je za nas pravnike vedno težko, ker se stranke dostikrat obrnejo na nas tudi, ko je že prepozno za uspešno reševanje problema in lahko samo še omejimo negativne posledice.
Z izkušnjami in tudi neuspehi dobiš tršo kožo, ko stranka frustracijo in nezadovoljstvo usmerja nate, ker si “prinašalec slabih novic”. Zadnja varovalka pa je pisna komunikacija preko mailov, saj je tako časovnica in vsebina lažje sledljiva kot pa po telefonskih pogovorih. Zlato pravilo je, da v roku 24 ur po sestanku vedno pošljem “follow-up” s povzetkom dogovorov.
Kako najbolje motiviraš sebe ali svoje zaposlene?
Želja po uspehu, po premikanju meja, sodelovanje pri ustvarjanju nečesa novega so največji motivatorji. Razumevanje, da sem na svojem in sam odgovoren za lasten (ne)uspeh. Določen motivator pa je seveda tudi družina, spoznanje da to delam za prihodnost svojih otrok.
Zaposlenih zaenkrat še nimam, čeprav je dodatna zaposlitev cilj do konca leta. V prejšnji službi pa sem kot vodja pravnega svetovanja svetovalce motiviral z bonusi k rednemu plačilu za dobro delo, pohvalami pred celotnim kolektivom, spodbujanju dodatnega izobraževanju tudi v delovnem času itd.
V kolikor bi začenjal znova, kateri profil bi bil tvoj prvi zaposleni in zakaj? Katera znanja, izkušnje in lastnosti bi iskal?
Zagotovo bi vzel v službo svežega diplomanta (na povprečno oceno in dolžino študija se ne bi oziral, bi pa pri finalnih kandidatih preveril vsebino diplome), ki bi ga lahko naučil posla. Nekoga, ki je vešč osnov računalništva (inštalacija operacijskega sistema na računalniku in osnovna uporaba WordPressa sta minimum) in ki bi mi bil po psihološkem profilu (MBTI test) kompatibilen.
Osebo s smislom za humor, ki je zanesljiva, proaktivna in ima željo po nečem več. Pomembne bi mi bile tudi kakršnekoli delovne izkušnje (tudi študentsko nestrokovno delo), ker pri 23+ letih je že malce prepozno za pridobivanje prvih delovnih navad.
Lahko definiraš, kaj je to želja po “nekaj več”? Recimo, nekaterim uspevajo v okvirju 8-16, nekaterim je to samo odskočna deska, nekateri pridejo izključno zaradi denarja. Razlogov je verjetno x. Ali ni mogoče tu bolj sposobnost direktorja/vodje, da pač prepozna vse te stvari in jih potem podpira?
To željo po nečem več je težko definirati in opisati, sam jo največkrat prepoznam v usmerjenosti k spremembam na boljše, da hočeš rešiti svet če se izrazim malce bolj karikirano. Moramo sanjati veliko, si postavljati včasih nerealne cilje, se izzvati vsak dan.
V nekem članku o Elonu Musku sem prebral, da se je že v najstniških letih odločil, da bo rešil človeštvo. Glede na dosežke dela zagotovo koraka proti temu cilju.
Zagotovo pa ne moramo biti vsi podjetniki, zato do služb 8-16 ali izključno do dela samo za plačo nisem kritičen. Te ljudje to “nekaj več” uresničujejo drugje. So prostovoljci, pomagajo drugim, samouresničujejo sebe, vlagajo v družino in družinske odnose. Mogoče se danes malce preveč sprašujemo kakšen svet bomo zapustili svojim otrokom in bi se morali malce več posvečati tudi kakšne otroke bomo zapustili našemu svetu.
Da se vrnem na vprašanje. Zagotovo je naloga vodje (v to kakšna je razlika med vodjo in “šefom” se ne bom spuščal, ker infografike že nekaj časa krožijo po družbenih omrežjih) ravno v tem, da ne zagotavlja zgolj vsote dela svojih zaposlenih, ampak da iz osebnosti svojih sodelavcev, njihovega potenciala in
prepoznavanja te želje sestavi multiplikacijske učinke.
Mogoče se sliši že malce zlajnano ampak po lastnih izkušnjah se mora vodja, ki želi biti uspešen, obdati s sodelavci, ki izkazujejo take kvalitete ter jim v določeni meri pustiti proste roke za samoiniciativno ustvarjanje ali pa samoizpopolnjevanje.
Kako si prišel do svojih prvih treh strank in kaj bi danes svetoval sveže pečenim podjetnikom, kako naj poiščejo prve stranke?
Prvo stranko sem dobil skorajda ponesreči. Projektni vodja podjetja je na Facebook skupini študentov prava postavil kratko vprašanje. Čeprav, kot mi je kasneje priznal, mu je odpisalo več pravnikov, sem ga sam prepričal s tem, da sem se mu na kratko predstavil, kaj sem počel in kaj počnem danes in da sem jim pripravljen svetovati tudi brezplačno, da pa v zameno prosim za referenco in priporočilo.
Ker so bili z mojim delom zelo zadovoljni so mi na koncu delo tudi plačali. Drugi dve prvi stranki pa sta prišli s transformacije “hitrega telefonskega pravnega nasveta za kolega” v “ti pripravim pisni odgovor za plačilo.”.
V treh stavkih razloži 4-letnemu otroku, kaj počneš.
Zato, da ljudje lahko lepo živijo drug z drugim potrebujejo pravila. Eno izmed teh je na primer, da ne prečkamo ceste pri rdeči luči. Ljudem, ki me to vprašajo, povem katera in kakšna pravila veljajo za njih.
V 3-5 stavkih mi prodaj svoj izdelek/storitev oz. kako predstaviš sebe in svoj posel ali svojo poslovno idejo v 30 sekundah (“elevator pitch”).
Podjetja in podjetniki lahko poslovna tveganja zmanjšajo s kvalitetno pravno podporo kot npr. ureditvijo medsebojnih odnosov soustanoviteljev, ki bo v primeru nesoglasij ali sporov omogočala hitrejše in lažje razreševanje in predvsem onemogočila blokado, kot se prepogosto zgodi.
Ponujam pravno svetovanje s področja gospodarskega prava, ki je prilagojeno vašemu poslovnemu modelu in specifičnim potrebam. Moja primerjalna prednost so znanje in izkušnje iz podjetništva zato z mojimi storitvami dobite celovite pravne rešitve, ki so razumljive, ki ne odpirajo novih dejanskih ali pravnih problemov ali izzivov in vedno vključujejo tudi dodatna pojasnila z dolgotrajno podporo.
V kolikor pa vas še kaj dodatno naučim o pravu pa je to dodaten plus.
Nauči me nekaj iz svojega posla.
Pogodba je soglasje volj dveh ali več oseb, ki se strinjata glede bistvenih sestavin. Le redke pogodbe za veljavnost zahtevajo pisnost (npr. pogodba o zaposlitvi, pogodba o prodaji nepremičnine idr.). To v praksi pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena tudi na podlagi ustnega pogovora.
Jih pa pravniki in pametni podjetniki seveda radi zapisujemo, saj tako ni dvoma o tem kaj je bilo dogovorjeno. Tudi emaili tako lahko sestavljajo veljavno pogodbo.
Katera je tista stvar, ki bi jo moral delati več, in katera tista, ki bi jo moral delati manj?
Udeležba na raznih dogodkih in seminarjih, dodatna strokovna izobraževanja in izboljševanje delovnega procesa so postavke, ki nimajo zgornje meje in se jih vedno trudim delati več. Zagotovo pa bi moral zmanjšati testiranja novih mobilnih in spletnih aplikacij ter drugih orodij, ki ti zagotavljajo, da ti bodo prihranili čas, v resnici pa je že njihovo razumevanje in upravljanje izjemno zamudno.
Mogoče bi moral zmanjšati tudi lastno splošno informiranje, saj kar nekaj časa namenim branju domačih in tujih novičarskih portalov o tem kaj se dogaja doma in po svetu. Ob vseh obveznostih v zadnjem času bo to zagotovo prva stvar, ki jo bom zavestno zmanjšal.
Misliš da je 9GAG odvečen v dnevu podjetnika? Ali lahko zapravljen čas kompenzira na katerem drugem področju? Npr. nasmehu? 🙂
Haha, 9GAG je postal že malce jutranji ritual in ga že dolgo časa ne dojemam kot odveč, ker tako kot že sam ugotavljaš, smeh je potreben. Poleg tega pa mi kdaj pri reševanju kompleksnejših problemov ali čisto klasičnem brainstormingu pomaga, da v glavi malce preklopim na popolnoma nepovezano lahkotnejšo zadevo in tako hitreje pridem do rešitve. Imam večkrat občutek, da je zapravljen čas spremljanje slovenskih medijev.
Za ostale podjetnike si pa ne bi upal trditi. Na koncu dneva ocenjuješ vložen čas in izkupiček oz. rezultate. To kar deluje pri meni ni nujno, da bo pri nekom drugem. Boš pa zagotovo pri strankah bolj uspešen s pozitivno energijo in nasmehom.
Če bi moral zapustiti svoje podjetje za eno leto in bi svojim zaposlenim lahko napisal navodila v samo enem odstavku, kaj bi napisal?
Ne bi napisal navodil ampak bolj motivacijsko pismo v katerem bi se zahvalil za vso delo, požrtvovalnost in potrpljenje pri gradnji podjetja. Ekipa je po izkušnjah skorajda najpomembnejši element uspeha in če si bom nekoč lahko privoščil zapustiti podjetje za eno leto, sodelavci zagotovo ne bodo potrebovali mojih navodil, kako naj še naprej počnejo to, zaradi česar smo uspešni.
Radio, televizija, družbena omrežja, Google Adwords, tiskani mediji, jumbo plakati. Kje bi oglaševal in zakaj?
Oglaševanje je pri odvetnikih in pravnikih zaradi določenih zakonskih omejitev vedno delikatno vprašanje. Zagotovo se ne bi oglaševal preko klasičnih medijev kot so radio TV in tiskani dnevniki, ker širša javnost niso moje potencialne stranke, poleg tega sem s stanjem tovrstnih medijev kot državljan in potrošnik izjemno nezadovoljen.
Družabna omrežja (predvsem Facebook in Linkedin) in določeni strokovni mediji se mi zdijo za mojo dejavnost še najbolj smiselni in logični, saj bi lahko z njimi nagovarjal specifično občinstvo.
Za Google Adwords pa sem iskreno že nekaj časa v dilemi, ker še nisem prišel do zaključka ali so za mojo dejavnost smiselni in potrebni. Zagotovo si bom glede tega še dal svetovati od ljudi, ki o tem vedo več od mene.
Ali spletni obiskovalec razume, kaj ponujate, ko pride prvič na vašo spletno stran? Če bi ga vprašal, naj opiše vašo edinstveno ponujeno vrednost v svojih besedah, ali bi to znal in kaj bi povedal?
Upam da, ker imam pravno svetovanja že v logotipu. Ko sem začenjal na samostojni poti, sem se odločil, da bodo mojo dejavnost vodila načela zaupanja, razumljivosti in razumevanja ter osebnega odnosa in prilagodljivosti.
Ker delam večinoma s štartniki (startupi) in MSP-ji je moja edinstvena ponujena vrednost v tem, da ne rešujem samo posameznega pravnega vprašanja ampak skušam delovati celovito – pravne rešitve inkorporirati v poslovni model podjetja.
JAMB je pravno svetovalno podjetje, ki je specializirano za gospodarsko in pogodbeno pravo za mlada, mala podjetja in start-upe. Lahko poveš še 2 primera edinstvene ponujene vrednosti, ki bi lahko nadomestila tega?
Prav podjetniška znanja in izkušnje so zagotovo moja največja primerjalna prednost saj je cilj moje storitve, da izboljša poslovanje in ne samo, da je pravni problem kvalitetno in strokovno rešen.
Po dveh letih delovanja v okolju štartnikov pa pride prav tudi razvejana mreža poznanstev in kontaktov, ko lahko stranki mirne vesti priporočim kvalitetno storitev za katero opazim, da jo rabijo. V Condi pridobljena znanja glede financiranja podjetij ter davkov in financ podjetja pa že bolj ali manj profilirajo ne samo kot pravnega ampak tudi kot poslovnega svetovalca.
In še zadnje vprašanje – intervju s katerim slovenskim podjetnikom bi rad prebral?
Težko vprašanje, saj si jih večino že intervjuval. Verjetno Sama in Ize Login, ker sta medijsko zelo zadržana.
Tilen: Blaž, hvala za tvoj čas. Vse dobro! 🙂
