36: Blaž Zupan, Optiprint

Njegovo strast do podjetništva in deljenja svojega znanja in izkušenj si lahko pogledate tudi v TEDx nastopu.

Več v intervjuju.

Osebna misel
Some things in life are bad
They can really make you mad
Other things just make you swear and curse.
When you’re chewing on life’s gristle
Don’t grumble, give a whistle
And this’ll help things turn out for the best…
And…always look on the bright side of life…

Poslovni neuspeh
www.prihranimo.si

Trenutni posel
Optiprint d.o.o. in asistent za podjetništvo na Ekonomski fakulteti

Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
www.wired.com, www.24ur.com

Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Guinnessova knjiga rekordov, kakšna starejša verzija

Kje te lahko kontaktirajo?
blaz.zupan@ef.uni-lj.si ; blaz.zupan@optiprint.si ; LinkedIn

Rad imam zahtevne izzive, sem iznajdljiv in vztrajen, tudi neposreden in nepopustljiv, a optimist. Radoveden, zbiram vse mogoče, potujem, športam, delam doktorat. Asistent na katedri za podjetništvo EF, podjetniški trener, serijski podjetnik.
Tilen: Povprečno oceno na podiplomskem študiju si imel 9,58 – kje te je neslo dol in zakaj? 🙂
Blaž: V bistvu je bila 9,72, predmet »Človeške zmogljivosti v malem podjetju« sem imel 7. Zakaj, se ne spomnim, to je bilo leta 2008/2009. Se mi zdi da zato, ker nisem pravočasno oddajal domačih nalog.

Doma smo imeli 10 let vrtnarsko trgovino, kjer sem od 10. leta dalje pomagal pri prodaji. Za vikend pa sem na križišču spomladi prodajal šopke rož iz bližnjega gozda.
Tilen: Se spomniš kaj je bil tvoj “sales pitch”?
Blaž: Seveda, kupovale so predvsem ženske srednjih let, ki jim je rože prodajal 10-letni fantič. Posebnega pitcha ne rabiš. 🙂

Na podlagi rezultatov ankete sem štartal posel, a realnost niti približno ni imela veze z rezultati ankete. Zapravil 1 leto in cca. 10.000 €, zaprl. V poslu je prepričanje, da nekaj »zagotovo veš«, zelo nevarno.
Tilen: V enem svojih zadnjih člankov Jim Connolly pravi, da nehajte iskati zagotovilo. Da je pravzaprav najbolj dragocena spretnost sposobnost sprejemati odločitve. Veliko podjetnikov ga namreč sprašuje po neki odločitvi, saj hočejo imeti zagotovilo, preden se spustijo v nek posel. Jim jim ponavadi odgovori v tem stilu – uspešni podjetniki:

• naredijo potrebne analize,
• poiščejo potrebna dejstva,
• poiščejo nasvet strokovnjaka,
• se odločijo in
• gredo v akcijo!

Kaj bi ti porekel na to?
Blaž: Jim ima prav, zagotovil o prihodnosti ni, sploh pa ne v podjetništvu. Oceniti moraš tveganje in se odločiti, ali si pripravljen sprejeti to tveganje ali ne. Ne strinjam pa se z njim, da z akcijo čakaš. Najboljše informacije o trgu dobiš skozi testiranje trga, potem lahko analiziraš konkretne podatke. Podjetništvo se redko dogaja na udobnem fotelju v varnosti pisarne, kjer iščeš resnice na internetu. Veliko ljudi za to nima ne časa ne denarja, ampak iščejo skozi akcijo, kjer prepletajo prve 3 zgornje alineje. In če akcija ne pokaže rezultatov, greš naprej. 2 meseca »raziskovanja« je slabše kot 1 mesec raziskovanja in hkrati 1000 akcijsko zapravljenih evrov; potem ti ostane 1 mesec da jih zaslužiš nazaj.

Razvoj novih idej, reševanje problemov, biti boljši od konkurence. Poleg tega sta motivacija tudi prosti čas in hobiji, da si jih bom lahko privoščil v čim manj omejenih količinah.
Tilen: Nekje si dobro zapisal:”Več naredim, večkrat grem na dopust in manj kot naredim, manj sem na dopustu.”
Blaž: Slovenci smo na repu v OECD po konkurenčnosti in produktivnosti dela. Zaradi mene lahko vsak »dela« 6 ur, če v tem času naredi enako kor sedaj v 8 urah (ali pa bo imel za petino višjo plačo, če bo delal enako dolgo kot prej). Problem dopusta in zaslužka je tako hitro rešen.

O sebi, o zavisti, seksu.

Da preveč težim, da sem neoseben, aroganten, da mora biti vse po moje.

S srečo. Srečo pa s čim manjšim številom nezadovoljenih želja in nemirom, ki ga ob tem doživljaš.

Ne soočaj se. Če jih nujno rabiš, jim ugodiš. Če jih ne, se raje ukvarjaj z netežavnimi strankami.
Tilen: Do danes sem imel pogovore z res velikim številom podjetnikov raznoraznih profilov in dostikrat opažam nekaj rdečih niti. Ena izmed teh, poleg npr. nekih klasičnih (npr. pomanjkanje motivacije, skrivanje idej ipd.), so tudi težavne stranke. V tujini lahko beremo ogromno takšnih in drugačnih podjetniških zgodb, kjer ukvarjanje s težavnimi strankami pravzaprav odsvetujejo. Oziroma če povem drugače – ko gradiš svoj posel, ga gradi tako, da si boš sam izbiral stranke, saj boš le s takšnimi strankami zares užival v svojem delu. Po eni strani je to sicer malce iluzorno za pričakovati, saj so težavne stranke povsod. A zdi se mi, da je pri nas vseeno močno prepričanje, da je potrebno res vzeti k sebi prav vsako stranko. Kot da bi se bali zavrniti denar, ko je to potrebno.
Blaž: Hja, tudi pred bitko je lahko vsak general. Če bi vnaprej vedeli, katere stranke so zares težavne, potem bi res 2x razmislili, ali hočemo delati z njimi. A ni tako enostavno, po navadi to izveš šele, ko je prepozno. 20% težavnih strank pobere 80% časa in iz te perspektive je, kar si napisal, povsem na mestu.

Sebe s prihodnostjo, občutkom dosežka, zaključenosti, samopotrditve. Tudi denar. Druge; uf to je ena večjih ugank in veščin, ki jih moram še osvojiti, ker smo si ljudje zelo različni. Začel pa bi gotovo z zgledom.

Odvisno od situacije, če se moram brez konteksta odločiti bi rekel, da bi začel od začetka.

Svoboda, samopotrjevanje.

Assumption is the mother of all fuck ups. Predpostavka je mati vseh napak.

Na ekipo, s katero smo v Optiprintu zgradili poslovno zelo uspešno zgodbo. Na punco, ki daje prednost kvaliteti življenja pred kariero in denarjem in gre ven iz posla, ko gre temu najbolje.

Skrbimo, da kar vidiš na zaslonu računalnika, ljudje hitro in poceni spravijo na papir. Učim ljudi kako biti sam svoj šef in pri tem zaslužiti denar.
Tilen: Na kakšen način lahko mlade učiš npr. služenja denarja. Nekje si zapisal, da so sami sebi največja ovira. Da imajo preveč napačnih predstav o tem, kaj podjetništvo sploh je, kaj podjetnik pravzaprav počne, ipd.
Blaž: Mlade ne učim služiti denarja, vsaj ne tiste, ki si tega izrecno ne želijo. Na osnovnošolskem nivoju se ukvarjamo z razvojem ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti kot univerzalno uporabnih kompetenc. V srednji šoli je marsikdo, ki ne bo nadaljeval na višji ali visoki šoli, neposredno soočen z dejstvom, da se mora oz. se bo moral kmalu sam preživljati. Ko govorimo o 17-letnikih to pogosto neradi priznamo, kot da bi morali mlade držati »v vati« pred »groznim« kapitalizmom, ki jih bo pokvaril. Tam torej že govorimo o podjetništvu kot karierni izbiri. Na univerzitetnem nivoju pa ni več časa za leporečenje, razvijamo podjetnost kot univerzalno uporabno veščino, hkrati pa izrazito spodbujamo k aktivnemu reševanju problemov in preverjanju podjetniških idej. Mnenje, da so sami sebi ovira ostaja, ampak ali ni tako pri večini stvari v življenju. Lažje je okrivit svet kot pa biti čuječ, se iti samorefleksijo, biti odgovoren in narediti, kar je treba; pri tem namreč pogosto ni udobno.

Inkjet (brizgalni) tiskalniki veljajo za počasne in v primerjavi z laserji za inferiorne. Tehnologija pa je v zadnjem letu revolucionarno napredovala in danes so na trgu inkjet tiskalniki, ki natisnejo 70 polnobarvnih strani v minuti in so po praktično vseh specifikacijah boljši od primerljivih laserskih. Pred kratkim smo jih dodali v ponudbo, preko 50 strank jih že veselo uporablja.

Te skrbi strošek, ko printaš barvne dokumente ali ko hoče partnerka sprintati fotografije otrok; ti je kdaj zmanjkalo črnila ravno, ko si moral nujno nekaj sprintati; kaj bo, če se tiskalnik pokvari in boš 2 tedna brez, ker bo na servisu? Vse te težave reši Optiprint All-inclusive najem tiskalnika, kjer sta tvoj strošek in skrb le še elektrika in papir, za fiksno mesečno ceno pa dobiš neomejeno porabo črnil, hiter servis, strokovno pomoč in sodoben tiskalnik. Z brezplačnim testnim obdobjem, brez časovne vezave in brez drobnega tiska.

Se prvič podajaš na lastno podjetniško pot; te skrbi, ali imaš vsa potrebna znanja in veščine; se sprašuješ, kako je nekaterim uspelo hitro zgraditi uspešna podjetja; si pripravljen za podjetniški uspeh trdo delati in postati mojster poklica? Za uspešno kariero podjetnika so pomembna znanja, veščine in načini razmišljanja – veščin in načinov razmišljanja se iz knjig ne da naučiti, za mojstrstvo je tako kot za obvladanje športa ali glasbila potreben trening, ki je pogosto neudoben in zahteva odprto glavo za nova spoznanja. Če si se odločil za podjetniško kariero in še nimaš podjetniških izkušenj potrebuješ trenerja in če si se pripravljen za uspeh boriti, sem te pripravljen trenirati.
Tilen: Kot prvi na svetu ste začeli oddajati barvne multifunkcijske tiskalnike z neomejeno porabo potrošnega materiala, črnil, vse to a fiksen mesečni znesek. Kot praviš, je bila vaša inovacija predvsem v poslovnem modelu. Zakaj vaša zgodba ne presega slovenskih meja?
Blaž: Imamo 3 franšizne poslovalnice na Hrvaškem in eno v Sarajevu. V resnih pogovorih smo s podjetji iz vsaj 4 evropskih držav, želje po sodelovanju pa smo dobili že iz praktično vseh celin. Žal ne gre tako hitro, kot bi si človek želel. Aktivno iščemo ljudi, ki bi sprejeli odgovornost razvoja našega poslovnega modela v tujini – pogajanja s potencialnimi franšizojemalci s ciljem »prodaje« franšize.

Brez posebnega načrta in cilja, razen v zadnjem času, ko želimo z nekaterimi strankami graditi dolgoročen, strateški odnos in je koristno, da se vidiš še v malo manj formalnih kontekstih. Z Optiprintom se zaradi »utrjevanja pozicije« tudi samoiniciativno pojavljamo na dogodkih, sejmih in v združenjih. Kot asistent/podjetniški trener se večinoma odzivam na povabila in aktivno ne iščem priložnosti za mreženje.

Zadovoljne stranke, korekten odnos. Sicer pa v Optiprintu največ rezultatov da osebna prodaja, telefoni, obiski, sejmi. Kot predavatelj in svetovalec pa posla aktivno ne iščem, kontaktirajo me drugi.

Optimizacija poslovanja, outsourcing neključnih dejavnosti, zahtevne tehnologije, sodelovanje z evropskimi in ne kitajskimi partnerji. Že dolgo se sicer govori o tem, da bo printanja vedno manj (e-računi, e-arhivi,…), a tega ne opažamo.

Tega se ne bojim, ker svoj posel opravljamo dobro in korektno, imamo odlične zaposlene in zadovoljne stranke. V primeru, da bi se vseeno zgodilo, pa bi se lotil se česa drugega, priložnosti je dovolj.
Tilen: To bi morali večkrat poudariti – priložnosti je dovolj za vse. Že pri starejših generacijah podjetnikov je moč čutiti mentaliteto, ko se gre v nek posel v smislu:” Tega ti ne morem zaupati, da mi ne boš ukradel ideje.” Kar je še hujše, že nekajkrat sem slišal, da na tak način pogosto razmišljajo tudi najmlajše generacije. Kako pretrgati ta začaran krog in pokazati, da je sam termin “ideja” čisto precenjen?
Blaž: Precenjen je predvsem med ljudmi, ki niso Podjetni (med starejšimi je veliko »podjetnikov«, ki niso podjetni). Podjetni ljudje imajo dovolj idej, in jih še radi delijo, sami niti približno nimajo časa, da bi stestirali vse. Je pa tako, da če nekomu poveš idejo sta možna 2 scenarija. Ali je podjeten in ima dovolj svojih; ali pa ni podjeten in je tako ali tako ne bo znal testirati, ovrednotiti in uspešno uresničiti. Če malo karikiram, iz tega vidika »skrivanje« idej ni problematično. Podjetni ljudje imajo dovolj svojih, nepodjetni pa naj jih kar skrivajo, tudi če jih delijo, ne bo nobene koristi. 🙂

Kupil bi si večstrelno in ne enostrelno športno zračno puško.

1800 tiskalnikov pri strankah.
Tilen: 1800 tiskalnikov je ogromno odpadnega materiala. Imate načrt reciklaže? Je to morebiti poslovna priložnost za nekoga?
Blaž: Kartonasto embalažo in stiropor vozimo v reciklažne zabojnike na deponijo, kartuš pa ne menjamo. Računaj tudi, da je to v 5 letih in na 12 lokacijah (matično podjetje + franšizne poslovalnice). Tiskalniki se praktično ne kvarijo, stran jih vržemo zelo malo, pa tudi te na ustrezen način.

Odlično ekipo. Razumevanje tehnologije, trga. Velikost podjetja, referenčne stranke, s tem povezano dobro ime. Kot predavatelj in svetovalec pa združujem izkušnje iz akademskega in realnega sveta, kariero podjetnika, večletno svetovanje mladim podjetnikom, stotine izvedenih predavanj in delavnic.

Več: fokusirano, učinkovito delo. Manj: skrbeti glede prihodnosti.

Za vsa ključna področja, kjer smo premalo pametni. Npr. pravne zadeve, franšizing, ipd.

Note to self: Stay focused! Najpogosteje pa moja punca. 🙂

To je zelo raztegljiv pojem. Za kar je nujno potrebno, 6. Za kar hočem, 24.

Ubogajte Katjo in Lana.

Da veš, kam gre denar in koliko ga boš imel v prihodnosti.

Kaj pa je ta posel?
Tilen: Ali je pomembno? Predvsem me zanimajo tvoji osnovni poslovni koraki – od ideje do izvedbe.
Blaž: Dobro, greva na hipotetičen primer. 🙂 Reciva, da imam dovolj denarja za življenje, imam tudi podjetje in vso osnovno opremo. Imam prijatelje, ki so podjetniki in jih lahko vprašam za nasvet in prosim za sodelovanje (pomoč pri prodaji preko njihovih kanalov, pomoč pri osnovnih funkcijah – npr. računovodstvo, izdelava osnovne spletne strani, ipd), se pravi da to tudi dobim praktično brezplačno. Osebno so mi simpatični posli z enostavnim proizvodom/storitvijo, kjer je mogoče hitro začeti prodajati in kjer je veliko potencialnih kupcev. Torej bi denar porabil za tržno testiranje rešitve in različne oblike prodaje. Konkretno, nabava izdelkov (za lasten razvoj 500 € ni dovolj) in verjetno osebna in spletna prodaja.

Odpreš vrata, daš not slona, zapreš vrata. Če noče it, ga zvabiš z arašidom. Če tudi to ne deluje, greš v trgovino, kupiš belo miš in jo spustiš v kuhinjo. Če imaš ovčarskega psa, ga streniraš da zna zganjati tudi slone.

Liama ali Chrisa Hemswortha, naj si gledalci mislijo, da sem lep.

Ne vem, saj bi jo on pisal. Se pa trudim, da bi bil naslov pozitivno naravnan. Verjetno pa, če bi res pustil tak pečat, da si zaslužim biografijo, se ne bi preveč obremenjeval z naslovom.

Superman.

Nisem pričakoval kakšnega posebnega vprašanja.
Tilen: Hmm..malce razočaran..Smrk. 🙂 Potem bom pa malce provokativen. Do danes imaš objavljene 4 izvirne znanstvene članke, od tega ni noben v solo režiji oziroma v režiji s tujim raziskovalcem. Kaj praviš na to? In podvprašanje – boš tudi ta intervju uvrstil v osebno bibliografijo? 🙂
Blaž: Na to pravim, da nisem najboljši režiser in da režija ni moj življenjski cilj. 🙂 Sicer pa, poznaš podjetnika, ki bere znanstvene razprave s področja podjetništva? Da, tudi ta intervju bom dal med osebno bibliografijo. Ker ima tak intervju po mojem mnenju potencialno bistveno večji »učinek« kot znanstveni članek. Da ne bo kdo rekel, da je to zraslo na »mojem zelniku«: »I have been reading recent articles in leading entrepreneurship journals, and finding ‘nothing much, really’« (Bygrave, 2007). Upajmo, da se je v 7 letih spremenilo na bolje.

Kako bi spravil žirafo v hladilnik?
Tilen: Precej bolj humano kot hladilnik v žirafo. 🙂
Blaž: Imaš kakšno netestirano podjetniško idejo/prepoznan problem, ki bi ga delil z nami? 🙂

Iščemo dobre prodajalce in ljudi, ki bi znali najti in razviti tuje franšizojemalce.

Tilen: Blaž, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!