60: Barbara Bračko, konferenčna tolmačka in prevajalka

Pred kratkim je bila nominirana za najuspešnejšo mentorsko povezavo 2015.

Njena misel:

Življenje je igra.

p.s. Intervju se je začel 22.7.2014 in danes je intervju objavljen. 🙂 Hustle&patience.

Več v nadaljevanju.

Povzetek intervjuja

Osebna misel
Življenje je igra. Zato jo igraj!

Poslovni neuspeh
Neuspehi so del poti do poslovnega uspeha. Šteje tisto, česar te je neuspeh naučil.

Trenutni posel
Konferenčno tolmačenje in prevajanje

Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
Google, Facebook, spletni slovarji in drugi viri, ki so mi v pomoč pri prevajanju

Katero knjigo bi mi priporočila v branje?
Pred kratkim sem prebrala knjigo Moč prijaznosti (Piero Ferrucci), ki jo toplo priporočam, trenutno pa berem Mit o podjetniku (Michael E. Gerber).

Kje te lahko kontaktirajo?
Pišete mi lahko na barbara.bracko@dragoman.at. Več o meni in mojem delu pa lahko izveste na spletni strani www.tolmačenje.com ali na Facebook profilu.

Intervju

Uvod

Po izobrazbi in poklicu sem konferenčna tolmačka ter prevajalka za nemški in angleški jezik. Pred nekaj leti, natančneje le nekaj mesecev po zaključku študija, sem skupaj s soštudentko in prijateljico Ano Lotrič ustanovila prevajalsko pisarno Dragoman.

Pravzaprav ima vsaka svoj s. p., ki sva ju združili pod tem imenom. Od takrat se učim podjetništva in vsak dan znova spoznavam, da mi takšen način dela odgovarja. Ker pa delo ni vse, se v prostem času ukvarjam z borilnimi veščinami, kolesarim, planinarim, berem, se izobražujem in še marsikaj bi se našlo.

Tilen: Povprečnemu študentu se ne prižge žarnica in si reče: »Zdaj bom pa podjetnik.« Zakaj si se ti odločila za takšno pot?
Barbara: Takrat o drugi možnosti sploh nisem razmišljala oziroma se mi je to zdelo samoumevno, saj so me že med študijem na Univerzi Karla in Franca v Gradcu temeljito seznanili z mnogimi vidiki podjetništva. Učni načrt je bil sestavljen tako, da študentom niso posredovali le tolmaškega in prevajalskega znanja in spretnosti, ampak smo se seznanili tudi s tem, kaj nas čaka, ko bomo končali študij – razmišljali smo o tem, kje se lahko zaposlimo, sestavljali smo vzorčne ponudbe in pogodbe, spoznali smo davčne in finančne vidike poslovanja kot samostojni podjetnik in še bi lahko naštevala.

Sva šele na začetku intervjuja in se mi je že ustavilo. Povej mi prosim, ali je to poslovna izkušnja: ko sva bila z bratom še v osnovni šoli, je veliko mojih in njegovih sošolcev in sošolk prejemalo žepnino, ki so jo lahko nato uporabili po mili volji. Starši so nama sicer dali vse, kar sva potrebovala, žepnine pa ne.

Tako sva jim predlagala, da bi »služila« z opravljanjem hišnih opravil, in pri tem potožila, da ni pravično, da morava vse to delati brezplačno. Starši so se strinjali in vzpostavili smo sistem zbiranja točk za vsako opravljeno delo. Ko sva zbrala določeno število točk, sva si prislužila žepnino.

Tilen: Klasičen primer pogajanja. 🙂 Povej mi, ali se danes še pogajaš, ker meniš, da ni “fer”?
Barbara: Pogajanja so del mojega vsakdanjega posla. Kadar sestavljam ponudbe, se pogosto zgodi, da naročnik ni zadovoljen s ceno, in si želi, da bi bila storitev cenejša. Takrat moram znati utemeljiti, zakaj je cena takšna, kot je, ter navesti, kaj vse in kdo vse je potreben za dober prevod ali uspešno tolmačenje.

Poslovna pot

Splošni del

Neuspehi so del življenja. So tisto, kar nas drži pokonci, da se ne predamo in da iščemo nove možnosti. Verjetno sem jih v življenju doživela že kar nekaj, ampak se jih ne spomnim. Ko se zgodijo, jih analiziram, premislim, kaj sem naredila narobe oz. česa nisem naredila, to izkušnjo pospravim nekje v možganih, nato pa na neuspeh pozabim ter se veselim in spominjam uspehov.

Če pa že moram nekaj izpostaviti, bi rekla, da je to ena nepozornost, na katero sva s partnerico pozabili ob ustanavljanju podjetja oz. jo pozneje prelagali in se je kot napaka izkazala šele pred nekaj meseci. Zadevo še rešujeva in ne glede na to, kako se bo končala, bova nadaljevali po poti, ki sva si jo zastavili. Kaj sem se iz tega naučila: ko ustanavljaš podjetje, razmisli, kaj vse je treba zaščititi, da zaradi tega pozneje ne boš imel nevšečnosti.

Tilen: Misliš, da je treba na neuspehe pozabiti? Ali niso ravno neuspehi tisti, ki ti pomagajo rasti? In še ena filozofska − kako veš, kaj je uspeh, če ne veš, kaj je neuspeh? 🙂 Gary Vaynerchuck npr. pravi: »Večkrat ko doživiš neuspeh, manj se jih bojiš.«
Barbara: Mogoče se nisem pravilno izrazila. Želela sem reči, da je pomembno, da se od neuspeha čustveno distanciraš, da tega, kar je bilo, ne premlevaš v nedogled. Zgodilo se je, mogoče se je tudi moralo zgoditi, ampak življenje gre naprej in od tebe je odvisno, ali boš šel tudi ti in se boš pripravljen spoprijeti s še večjimi izzivi ter morda tudi neuspehi.

Upam, da je iz zapisanega razvidno, da se strinjam s tvojo trditvijo, da rastemo tudi zaradi neuspehov. Ampak le, če ne pustimo, da nas dotolčejo. Kako pa vem, da je nekaj uspeh oziroma neuspeh? Na kratko bi lahko rekla, da ju zaznavam prek čustev, ki jih občutim v neki situaciji – bodisi pozitivnih ali negativnih.

Mislim, da je moj navdih spoznanje, do katerega sem prišla, ko sem še študirala. Brez predzgodbe ne bo šlo, zato se bom tukaj malo bolj razpisala. Po končanem tretjem letniku faksa sem se morala odločiti, ali bom nadaljevala študij tolmačenja ali študij prevajanja. Vsaka smer ima svoje čare, vendar je tolmačenje veljalo za bolj posebno in obenem zahtevnejše.

Odločila sem se za tolmačenje, in ko se je semester začel, me je na eni od prvih ur profesorica vprašala, kako to, da sem se odločila za tolmačenje, in dodala, da bi bilo morda bolje, če se vseeno odločim za prevajanje. Seveda tega ni povedalo tako milo, kot sem jaz tukaj zapisala, in sledilo je večtedensko obdobje slabe volje, saj nisem vedela, kaj naj naredim. To je bil tudi čas, ko sem v roke dobila knjigo The Secret, ki mi je služila kot inspiracija. Takrat sem se odločila, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da vsaj poskusim biti uspešna pri študiju tolmačenja.

Če mi ne bi uspelo, sem vedela, da še vedno obstaja prevajanje. Res sem naredila vse in na koncu uspešno končala študij. Profesorica je pozneje povsem spremenila mnenje o meni in Ani, ki se je znašla v enaki situaciji, in naju mlajšim študentom dajala za vzgled. In če to povežem še z navdihom in tem, kaj me v življenju vleče naprej: na življenje gledam kot na igro. Smo del velike igre, v kateri z lastnimi potezami določamo, ali bomo uspešni ali ne.

V moji panogi so to dumpinške cene pri prevajalskih storitvah. Prevajalci o njih veliko govorimo in se nad njimi tudi pritožujemo, na koncu pa se vedno najde nekdo, ki je pripravljen storitev opraviti pod ceno. Je že res, da jezikoslovci običajno ne blestimo pri matematiki, ampak mislim, da ni tako težko sešteti ena plus ena in na koncu ugotoviti, da z dumpinškimi cenami ne moreš preživeti.

Skrajni čas je že, da povemo na glas, da začnemo kričati, da tako ne gre naprej. Naročnike moramo podučiti o tem, koliko truda je treba vložiti v kakovosten prevod, prevajalci pa se moramo naučiti reči ne, ko nam nekdo ponudi neprimerno plačano delo.

Tilen: Strinjam se, da zavračaš zate neprimerne stranke. Zanima pa me– so dumpinške cene res razlog? En banalen primer. Ali se BMW pritožuje, ker Dacia prodaja avtomobile »pod ceno«? Ali gre tu za bolj kompleksno situacijo in zmes npr. brandinga, pozicioniranja na trgu, trga samega in še česa tretjega? Vedno bo obstajal Kik. 🙂
Barbara: Primerjava z BMW-jem in Dacio v tem primeru ni na mestu. Na avtomobile se ne spoznam preveč, ampak kolikor vem, je BMW avto višjega kakovostnega razreda, ki vloži več v materiale, varnost, udobje itd. kot proizvajalci Dacie, vendar na koncu oba avtomobila služita svojemu namenu – prevozu potnikov od točke A do točke B. Pri prevodih pa ni tako. Naročnik ne more reči, želim si malo manj vejic ali vzemite prvo besedo, ki je v slovarju.

Pri prevodih ni višjega ali nižjega kakovostnega razreda. Če je kakovost prevoda slaba, prevod ne služi svojemu namenu. Prepričana sem, da sta večini prevajalcev kakovost in dobro opravljeno delo na prvem mestu. Vendar pogosto ne preračunajo, da so v prevod vložili več, kot so zaslužili. BMW in Dacia na ta vidik nikoli na pozabita.

Tilen: Hotel sem predvsem namigniti na dejstvo, da ima BMW pri svojih avtomobilih med drugim tudi zaradi brandinga precej višje marže pri cenah kot Dacia. Mi razložiš tukaj še dvoje? Eno vprašanje in en komentar. Kako razlagaš, da pri prevodih ni višjega kakovostnega razreda? Verjetno res ne pri prevodih de facto, kaj pa pri storitvah, ki pridejo ob prevodu? Npr. ne samo prevodi, temveč tudi dodatne razlage, zakaj bi kakšno stvar naredila drugače ipd.? Kako drugače lahko stranka loči med ponudbo tolmačev na trgu?

Zanima me tudi tvoj komentar na logiko podučevanja strank. Npr. moja logika je tu preprosto nasprotna. Ukvarjam se izključno s »prepričanimi strankami«. Se pravi s takšnimi, ki že vidijo vrednost v mojih storitvah.

Barbara: Pri tem vprašanju sva se res zapletla. Po skoraj štirih letih na trgu še nikoli nisem pomislila na to, da lahko imajo tudi moje storitve maržo. Verjetno se razlog skriva v tem, da je pri meni preveč v ospredju tehnik (prevajalec oz. tolmač), na vlogo direktorja in podjetnika pa včasih kar pozabim (to se navezuje na knjigo Mit o podjetniku Michaela E. Gerberja, ki jo trenutno berem).

Sama sem imela v mislih prevod kot rezultat dela oz. besedilo, ki ga izročiš stranki. Če ta ni narejen kakovostno in če pride do napačne interpretacije ali prenosa besedila iz enega v drugi jezik, to ne pomeni na primer, da se bomo zabavali ob branju nadvse »ustvarjalnih« prevodov jedilnih listov v restavracijah, ampak so lahko posledice veliko hujše.

Tako bi se morali prevajalci sami in tudi naročniki zavedati, kakšno odgovornost vključuje naše delo ter da besedila ne moremo »samo prevesti«. Sem spada še pravilno razumevanje besedila, usklajevanje z naročnikom, iskanje najprimernejše rešitve v drugem jeziku, vsebinski pregled prevoda, ki ga naredi drugi prevajalec, in na koncu še lektura besedila, ki jo opravi materni govorec. Našteto bi moralo biti pri vsakem prevajalcu »osnovni paket«, od tu naprej pa se lahko pogovarjamo o dodatnih storitvah, ki vplivajo na višjo ceno.

Pri nama je dodatna storitev to, da vse prevode za nemški in angleški jezik pripraviva sami in jih ne posredujeva naročniku neznanim prevajalcem. Tako je komunikacija med prevajalcem in naročnikom neposredna, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše delo. Z naročnikom se uskladiva tudi o namembnosti prevoda, saj tudi to vpliva na končni izdelek. Ker smo prevajalci najbolj natančni bralci, naročnike vedno opozoriva na napake v besedilu, ki nama ga je poslal, in podava predloge za izboljšave. V primeru nujnih prevodov in ko naročnik res ne more počakati, pa sva pripravljeni postoriti še kaj ob večerih in vikendih.

Vse to potencialnim strankam tudi poveva in razloživa, one pa se morajo odločiti, ali bova storitev za njih opravili midve ali kdo drug. Enako kot ti si tudi midve s tistimi, ki ne želijo prepoznati prednosti takšnega načina dela, ne razbijava glave. Bi jih pa bilo treba naučiti, da se odločajo za prevajalce, ki ponujajo vsaj tiste osnovne stvari, ki sem jih naštela zgoraj.

Za pomoč pri tem vprašanju, sem se obrnila na tisti del sebe, ki me včasih nima tak zelo rad. Verjetno bi rekel, da sem včasih po nepotrebnem trmasta in vztrajam pri svojem, čeprav nimam prav.
Tilen: Si trmasta po nepotrebnem? Kaj misliš, da lahko dosežeš na takšen način v poslu?
Barbara: Sem, in sicer ko vem, da se motim ali da neka pot ne bo obrodila sadov, ampak še kar vztrajam. V poslu moraš vedeti, kdaj je pravi čas, da odnehaš. Moram pa dodati, da mi je trma večkrat prišla prav, med drugim tudi pri študiju tolmačenja.

Mimo tega, da uspeh določa znesek na mojem poslovnem bančnem računu, ne morem. Sem še v obdobju, ko vsak evro šteje, in uspešna sem toliko, kolikor strank mi uspe pridobiti in zadržati, ter toliko, kolikor prevedem. Kljub temu uspeha ne merim samo v denarju. Uspeh je tudi to, da dosegam cilje, ki sem si jih zastavila. Včasih pa je uspeh že samo to, da se v tem hektičnem in stresnem času, v katerem živimo, znam ustaviti in uživati v vsakdanjih stvareh.
Tilen: Kateri so tisti mejniki (konkretne številke), pri katerih si rečeš: uspešna sem, bolj uspešna sem, najbolj-bolj uspešna sem? 🙂
Barbara: Številke se od meseca do meseca spreminjajo, jaz pa sem uspešna, ko zaslužim toliko, da pokrijem vse stroške podjetja in osebne stroške – več kot od tega zneska ostane, bolj sem uspešna. Tako na to gledam v tem trenutku, morda bom v prihodnosti drugače.

Pomembno, je da trdno stojiš za vrednotami, ki jih tvoje podjetje predstavlja. Če stranka meni, da so tvoje storitve predrage, ji moraš obrazložiti, zakaj je tako. Če svojega stališča ne bo spremenila, ne pristajaj na njene pogoje.

Ko sem bila majhna, sem sanjala, da bom astronavtka. Kljub temu danes mislim, da si ne bi mogla izbrati boljšega poklica. Na tem pisanem planetu stojim obdana z ljudmi, ki jih imam rada – v samotnem vesolju vsega tega ne bi imela.

Prevajanje in tolmačenje mi predstavljata velik izziv. Vsak dan se srečujem z nekim drugim področjem. En dan je to zgodovina, drugi dan se naučim kaj novega iz gradbeništva, spet naslednjič se posvečam poeziji, poglabljam se v problematiko zaposlovanja, učim se o skrivnostih neposredne prodaje – v glavnem, nikoli mi ni dolgčas in že to je zadostna motivacija.

Če je poraz neizogiben, ne bi vztrajala. Zagotovo ne bi bilo lahko opustiti nečesa, v kar si vlagal svoj trud in energijo, ampak iz izkušenj drugih vem, kakšne finančne in osebne posledice lahko takšna trmoglavost prinese. Čeprav bi bilo težko spet začeti, bi se odločila za ponovni začetek. Iz zgodb drugih lahko vidimo, da jim je resnično uspelo šele po velikih porazih.

Predvsem to, da uresničujem cilje, ki sem si jih zadala.

Vsi niso in ne morejo biti tvoje stranke. Definiraj jih, to pa naj ti bo podlaga za vse nadaljnje dejavnosti.

Verjetno kar na to, da sem takoj po študiju skočila v podjetniške vode, čeprav nisem bila čisto prepričana, ali bom znala plavati.

Se spomniš, kako je bilo na morju, ko si se hotela pogovarjati s svojimi novimi prijateljicami in sploh nisi razumela, kaj govorijo? Mi govorimo slovensko, one pa nemško. In ker jaz znam govoriti njihov jezik, bi ti lahko pomagala, da klepetaš z njimi.

Prevajalci in tolmači gradimo mostove med jeziki in kulturami.

Prevajalcev je na trgu kot gob po dežju, zakaj bi se torej odločil ravno zame? Ker delam v skladu z »načelom šestih oči«. To pomeni, da bom besedilo, ki mi ga boš poslal, najprej prevedla, nato bo drugi prevajalec prevod primerjal z izvirnikom – torej bo preveril, ali je vsebinsko ustrezen, na koncu pa bo za piko na i za vse jezikovne posebnosti poskrbel še lektor. Tako ti bo kakovostno narejen prevod prihranil marsikatero nevšečnost in glavobol.

Mreženje je veščina, ki se je je treba naučiti. Če si ekstrovertirana oseba, še ne pomeni, da boš dober mrežnik. Ker večino dneva presedim za računalnikom, komaj čakam, da se bom spet lahko udeležila kakšnega dogodka in spoznala kakšno novo osebo. Sem redna udeleženka dogodka 500 podjetnic, hodim pa tudi na druga srečanja, ki so namenjena podjetništvu. Sem tudi članica skupine BNI Vitis, kjer se mrežimo vsak teden.
Tilen: Zanimiva je današnja percepcija v družbi, saj mislimo, da so ekstrovertirane osebe v nekakšni prednosti. Resnica je po mojem ravno obratna – današnja tehnologija je razlog za uspeh vseh introvertiranih. Predavam lahko pred 10.000 ljudmi, ne da bi naredil očesni kontakt, ne da bi se potil na odru. Prek računalnika. Kot zanimivost – večina ustanoviteljev družbenih omrežij je introvertiranih (vključno z Markom Zuckerbergom).
Barbara: Tudi sama sem introvertirana oseba, vendar sem s tolmačenjem strah pred nastopi odpravila oz. tremo uporabljam sebi v prid. Na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobila ob delu, sem izluščila šest točk, ki vsebujejo napotke ne samo za tolmače, ampak za vsakogar, ki bi rad zmanjšal strah pred javnim nastopanjem, ter jih kdaj drugič z veseljem delim s teboj in tvojimi bralci.

S partnerico imava spletno stran in sva prisotni na Facebooku. Mislim pa, da teh dveh orodij ne koristiva dovolj. Še vedno menim, da je priporočilo najboljša reklama, zato sem se tudi včlanila v skupino BNI Vitis, ki deluje po načelu »kdor daje, pridobiva«. To je postalo moje vodilo ne samo znotraj skupine, ampak tudi pri srečevanju z drugimi podjetniki.

V prevajalstvu lahko pogosto naletimo na pojma računalniško podprto prevajanje in strojno prevajanje. Prvo predstavlja programe, ki so prevajalcu v pomoč pri prevajanju, drugo pa pomeni, da računalniški program na podlagi analize izvirnega besedila sam izdela prevod. Računalničarji in programerji strastno delajo na tem, da bi takšen program razvili, zaradi česar bi prevajalci postali odvečni. Ker pa so jeziki tako pestri in raznoliki, ne verjamem, da jim bo to kmalu uspelo.
Tilen: Sam vidim težavo nekje drugje, in sicer v mentaliteti “good enough”. Za 99 odstotkov ljudi je prevod Googla dovolj, po drugi strani pa teh 99 odstotkov tako ali tako verjetno ne bo nikoli spadalo v tvoj bazen strank. 🙂
Barbara: Ne bi jih kar takoj vrgla iz bazena. Če od teh 99 odstotkov ljudi 1 odstotek ljudi prepričam, da bodo z mojimi storitvami na stranke oziroma bralce naredili boljši vtis in posledično več prodali ali dosegli kakšen drugi namen, sem dosegla veliko.

Ne glede na to, da je prevajalcev in tolmačev vedno več, mislim, da se to ne bi moglo zgoditi. Zanašam se na svojo univerzitetno izobrazbo, ki je po mojem mnenju v tem poslu še vedno pomembna, in podjetniške veščine, ki sem jih pridobila.

To bo kar tista napaka, ki sem jo opisala že v začetku intervjuja.

To, da ne vržem puške v koruzo in ne rečem, pa saj nas je tako ali tako že preveč, ne splača se vztrajati.
Tilen: Lahko so drugi konferenčni tolmači, ampak samo ena je konferenčna tolmačka Barbara Bračko.
Barbara: Točno tako! 🙂

S konkurenco se ne ukvarjam preveč, ker nas je ogromno. Gledam pa na to, da sem pri svojem delu strokovna, da se držim dogovorjenega, ne obljubljam stvari, ki jih ne morem narediti, in se za stranko maksimalno potrudim.

Z Ano sva trenutno na točki, ko morava delati vse: prevajati in tolmačiti, voditi podjetje in z njim povezano administracijo ter gledati naprej. Za nadaljnjo rast podjetja bi se morali vsekakor bolj osredotočati na podjetništvo, vendar to ni tako preprosto, saj to pomeni manj časa za prevajanje in tolmačenje.

To je že od vsega začetka računovodski servis in podjetje, ki je izdelalo logotip ter spletno stran. Potem so tukaj še lektorji za slovenski, nemški in angleški jezik – to so jeziki iz in v katere prevajava s sodelavko Ano – ter prevajalci oz. občasno tudi tolmači za druge jezikovne kombinacije, ki jih sami ne pokrivava.

To se zgodi bolj poredko, ampak če se že zgodi, je to kakšen prevod, ki ga naročnik pošlje pozno popoldne in ga nujno potrebuje na mizi že naslednji dan. Ali pa kakšna fina zabava.

Vse je odvisno od tega, koliko prevodov je treba oddati in do kdaj ter ali je pred vrati kakšna konferenca. Včasih je to 10 ur ali več, včasih tudi manj.

Ker nimam zaposlenih, težko rečem. Imam pa to prednost, da posle vodim skupaj s svojo partnerico Ano Lotrič. Če bi morala podjetje zapustiti za celo leto, bi vajeti prevzela ona. Zaupava si in tako vem, da bi bilo ob moji vrnitvi na krov vse v najlepšem redu.

Če želiš biti uspešen podjetnik, moraš vedeti, kaj se dogaja s tvojimi financami – kam gredo in od kod prihajajo, ter ukrepati, če ne prihajajo.

Natisnila bi si vizitke s svojimi kontaktnimi podatki, razmislila o tem, v kakšnih krogih se gibljejo moje ciljne stranke, in se udeležila dogodkov, kjer bi jih lahko našla. Seveda bi potem potrebovala še računalnik ali telefon, da bi lahko potencialne stranke stopile v stik z mano.

Sprostitvena runda

Odprla bi hladilnik, iz hladilnika vzela žirafo, v hladilnik postavila slona in zaprla vrata. 😉

Tako redko gledam filme, da sploh ne sledim, kdo je v Hollywoodu trenutno na sceni. Bi pa potrebovala igralko, ki bi znala nastopiti v kakšni navdahnjeni drami, ki ti da misliti in se zaradi nje na koncu odločiš, da je že skrajni čas, da se soočiš z življenjem.

Čeprav še ni pravi trenutek za biografijo …, imam namreč še veliko načrtov 😛 …, bi ji dala naslov Viharno zavetje.

Takšen, ki lahko leti. Superwoman ali kaj podobnega.

Zakaj si si vzela čas za ta intervju? Ker se mi zdi pomembno, da za osebno in poslovno rast izkoristimo vse priložnosti, ki se nam ponujajo.

Naredil si že toliko intervjujev, zato me zanima, kaj je bil tisti odgovor ali tisti stavek, ki je nate naredil največji vtis oz. si se iz njega največ naučil.
Tilen: Brez pretiravanja lahko rečem, da se ogromno naučim z vsakim intervjujem. Ampak ker tudi sam težim podjetnikom, naj bodo pri odgovorih specifični, ne morem posploševati. Ena zadnjih misli, ki se mi je vtetovirala v spomin, ni revolucionarna, bila je le povedana na meni izjemen način. Povedal jo je Primož Jakin:”Kaj se mora zgoditi, da me priporočiš petim prijateljem?”

Tudi sama verjamem v to, da s tem, ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Že to, da si mi dal priložnost, da me s tem intervjujem spozna tvoj krog bralcev, je velika pomoč. Če pa ti bo kdaj prišlo na uho, da kdo potrebuje prevajalko ali tolmačko, mu povej, da sem tukaj tudi jaz.

Tilen: Barbara, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!