Avtor: Tilen Mandelj

Oče dveh. Osebni in poslovni mentor. Kako ti lahko pomagam?

68: Dejan Toman, direktor podjetja KOPT Bled d.o.o. in France t d.o.o.


Dejan Toman se ukvarja z orodjarstvom, ključavničarstvom in prodajo kaminov. Je direktor podjetja KOPT Bled d.o.o. in France t d.o.o.

Njegova misel:

0,01 mm je lahko zelo veliko.

Več v intervjuju.

POVZETEK INTERVJUJA

Osebna misel
Brez neuspehov ni uspeha.
Tvoj nasvet bodočim podjetnikom
Okrog sebe potrebujete sodelavce, ki znajo več kot vi.
Največji poslovni uspeh
Prevzem Elan Inženirstvo.
Top 3 mobilne aplikacije na tvojem pametnem telefonu
CamCard, MyScans, Banka
Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Rich Dad Poor Dad (Robert T. Kiyosaki)
Kje te lahko kontaktirajo?
Preko e-maila.

INTERVJU

Živjo! Kdo si in kaj ponavadi odgovoriš nekomu, ki te vpraša, kaj delaš?
Dejan Toman, ukvarjam se z orodjarstvom, ključavničarstvom in prodajo kaminov. Sem direktor podjetja KOPT Bled d.o.o. in France t d.o.o.

Katere so 3 stvari, ki si se jih do sedaj naučil na svoji poslovni poti?
Brez neuspehov ni uspeha. Okrog sebe moraš imeti team, ki mu zaupaš in ima ustrezne kompetence. Kupce, ki se do tebe obnašajo hlapčevsko, čimprej zamenjaj.

Kateri poslovni nasvet, ki si ga prejel, si si zapomnil?
Ni pomembna velikost podjetja, ampak dodana vrednost.
Kako si delal na tem, da se je dvigovala dodana vrednost zadnjih 10 let?
Če je dodana vrednost premajhna, je potrebno nekaj spremeniti. Najlažje je dvigniti ceno, vendar to vedno ni mogoče. Večja verjetnost je da spremeniš tehnološki postopek in dvigaš produktivnost.

Kako meriš poslovni uspeh?
Z dodano vrednostjo in zadovoljnimi zaposlenimi.
Zaposleni so v tvoji panogi največje bogastvo. Kakšne mehanizme imaš npr., da ne odidejo h konkurenci?
Zelo pomembna je organizacijska klima v podjetju. Seveda so zaposleni, ki bodo odšli k konkurenci tudi zaradi 100 eur višje place. Ampak po mojem mnenju plača ni najpomembnejši motivator. Določena fluktuacija bo vedno in s tem ni nič narobe. V našem podjetju velik poudarek dajemo odnosom med zaposlenimi. Če se en zaposleni ne ujame z ostalimi pri nas nima dolgoročne prihodnosti.

Kakšen je po tvojem mnenju najboljši način soočenja s težavnimi strankami?
Osebni sestanek ter predhodno pisno določene zahteve kupca.

Kako najbolje motiviraš sebe ali svoje zaposlene?
Včasih težko ☺. Ni enega odgovora. Vsak zaposleni je poseben in ga lahko motivirajo druge stvari. Nekoga plača, drugega naziv, nekoga le pogovor itd. Predvsem pa moraš zaposlenim zaupati in jim pokazati, da jih ceniš.

V kolikor bi začenjal znova, kateri profil bi bil tvoj prvi zaposleni in zakaj? Katera znanja, izkušnje in lastnosti bi iskal?
Hm…v mojem primeru brez dobrih strojnikov ne gre, smo pa premalo poudarka dali dobrim prodajalcem.
Prvi prodajalec v podjetju je verjetno vedno lastnik oz. direktor. Kako si se ti naučil prodajanja?
S prodajo sem se srečal že zelo mlad. Doma smo imeli kmetijo in vsak dan je bilo potrebno prodati 200 kokošjih jajc. Dobil sem stranke predvsem v računovodstvih večjih podjetij in pred šolo sem še razvozil jajca. ☺ Se pa učim še danes.

Kako si prišel do svojih prvih treh strank in kaj bi danes svetoval sveže pečenim podjetnikom, kako naj poiščejo prve stranke?
Moj primer je mogoče malo specifičen, saj sem začel s prevzemom dela podjetja. Prve stranke so bile tako del prevzema. Predvsem moraš vedeti kdo potrebuje tvoje izdelke ali storitve. Ko veš kdo te potrebuje, je lažje, še vedno pa je velik izziv kako jih prepričati, da te potrebujejo. Včasih je že iziv kako pridobiti kontakte pravih odločevalcev pri potencialnem kupcu. Predvsem moraš biti vztrajen.
Kako se spoprijemaš, ko ti nekdo reče:”Ne, hvala.”
Odvisno od primera. Včasih se pogajaš naprej, včasih pa moras naprej in iskati druge kupce. Odvisno od dodane vrednosti projekta.

V treh stavkih razloži 4-letnemu otroku, kaj počneš.
Jaz sem svoje 4 letnike peljal v podjetje skozi proizvodnjo ☺.
Ali si kdaj peljal tudi otroke svojih zaposlenih skozi proizvodnjo? ☺
Mislim, da je do danes to prosil le eden od zaposlenih.

V 3-5 stavkih mi prodaj svoj izdelek/storitev oz. kako predstaviš sebe in svoj posel ali svojo poslovno idejo v 30 sekundah (“elevator pitch”).
V našem podjetju izdelujemo visoko tehnološka orodja in modele ter vpenjalne priprave za različne industrije. Specializirani smo v izdelavi orodij za medicinske implatante, vpenjalna orodja za livarne, kalupe za smuči, ter kalupe za vetrno industrijo.
Mi lahko navedeš par zelo konkretnih orodij, pri katerih pomagate z izdelavo?
Izdelujemo orodja za umetne kolke, kolena, orodja za izdelavo smuči…

Nauči me nekaj iz svojega posla.
0,01 mm je lahko zelo veliko ☺.

Katera je tista stvar, ki bi jo moral delati več, in katera tista, ki bi jo moral delati manj?
Kdaj je pri tebi osebno nastopilo to razmišljanje? Kaj se je zgodilo?
Gospodarska kriza leta 2009 mi je dala dobro brco v rit ☺.

Če bi moral zapustiti svoje podjetje za eno leto in bi svojim zaposlenim lahko napisal navodila v samo enem odstavku, kaj bi napisal?
Delaj kot da je podjetje tvoje.

Radio, televizija, družbena omrežja, Google Adwords, tiskani mediji, jumbo plakati. Kje bi oglaševal in zakaj?
V podjetju France T še nismo testirali radia in TV. V podjetju Kopt pa ne oglašujemo, saj gre za specifične produkte, ki jih prodajamo le specializiranim podjetjem. Tukaj bi bil po mojem mnemju še najboljši učinek AdWords in specializirane revije.

Ali spletni obiskovalec razume, kaj ponujate, ko pride prvič na vašo spletno stran? Če bi ga vprašal, naj opiše vašo edinstveno ponujeno vrednost v svojih besedah, ali bi to znal in kaj bi povedal?
Za France Turbo verjamem, da spletni obiskovalec razume kaj prodajamo. Prodajamo kamine in peči. Pri podjetju Kopt bo pa razumel tisti spletni obiskovalec, ki se ukvarja s strojništvom.

In še zadnje vprašanje – intervju s katerim slovenskim podjetnikom bi rad prebral?
Jugoslav Petkovič.

Tilen: Dejan, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!

67: Marko Rant, direktor in soustanovitelj Borze terjatev

Marko Rant

Marko Rant je podjetnik, direktor in soustanovitelj podjetja Borza terjatev, ki je prvi organizirani trg s poslovnimi terjatvami v Sloveniji.

Trenutno na slovenski platformi za množično investiranje Conda iščejo investitorje za minimalno 50.000€. Vanje lahko investirate že s 100€!

Njegova misel:

Družina, prijatelji in hobiji so pomemben element za uravnoteženo življenje.

Več v intervjuju.

Povzetek intervjuja

Osebna misel
Več njih: 🙂

  • It takes a lifetime to build a reputation and five minutes to ruin it (Warren Buffet)
  • The only way to do great work is to love what you do (Steve Jobs)
  • La famiglia prima di tutto (Italijani)

Tvoj nasvet bodočim podjetnikom
Pripnite se, čaka vas divja vožnja.

Največji poslovni uspeh
Je trenutno v izdelavi.

Top 3 mobilne aplikacije na tvojem pametnem telefonu
E-mail, SMS in internet brskalnik. Že tako ali tako preveč časa preživimo za računalnikom in na telefonu – zakaj bi to še povečevali z aplikacijami?

Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Hmm…kje naj začnem? Moji priljubljeni žanri so zgodovinsko obarvane in dokumentarne teme, biografije zanimivih ljudi in kakšni posebni ekonomski ali podjetniški teksti. Nekaj tistih, ki so se mi odtisnile v spomin in ki sem jih prebral pred kratkim:

  • Harari: Kratka zgodovina človeštva (“mindblowing!”)
  • Annual letters to shareholders of Berkshire Hathaway by Warren Buffet (“hilariously educational”)
  • Standage: History of the World in Six Glasses (ste vedeli da je pivo najstarejša pijača, ki jo je naredil človek? In da so opijske vojne in zasedba Hong Konga s strani Velike Britanije bila posledica velike ljubezni Angležev do čaja?)
  • Carnegie: How to Win Friends and Influence People (človeška psihologija na pladnju; vrhunsko!)
  • Horowitz: The Hard Thing About Hard Things (“a must for entrepreneurs!”)

Kje te lahko kontaktirajo?
V pisarni Borze terjatev, na Likozarjevi ulici 3 v Ljubljani.

Intervju

Živjo! Kdo si in kaj ponavadi odgovoriš nekomu, ki te vpraša, kaj delaš?

Če me vprašaš kdo sem, ti odgovorim, da mi je ime Marko in da imam družino s katero živim v Vodicah. Če me vprašaš kaj delam ti odgovorim: “it’s complicated”.

Hiter pregled tvojega LinkedIn profila pove, da si močno vpet v nepremičninski posel. Med drugim si bil direktor Tridane, ki je bil investitor projekta Situla – kako zahteven projekt je bil to? In podvprašanje, kako pivotiraš iz nepremičnin na področje terjatev?

Precej zahteven in ravno to me je pritegnilo k temu projektu – zelo rad imam kompleksne izzive. Situla je poleg Zelenega Gaja na Brdu (projekt Stanovanjskega sklada RS) največji nepremičninski projekt v Ljubljani v zadnjih petih letih. Na mesto direktorja Tridane me je predlagala Hypo banka (danes HETA Asset Resolution) po tem ko je Kraški Zidar – takratni večinski lastnik Tridane in glavni izvajalec del – poleti leta 2012 šel v stečaj. Gradbena dela so se zaustavila, začela je nastajati škoda. Hypo je v tem kontekstu želel prevzeti vajeti projekta v svoje roke in jaz sem bil njihov »hit man«. Naloga: ponovni zagon gradbišča z novimi izvajalci, dokončanje projekta, priprave na trženje in nato prodaja. Vesel sem, da smo skupaj z ekipo iz Tridane to tudi uspešno realizirali. Danes je v Situli prodanih že več kot 90% vseh stanovanj.

Prehodu iz Tridane na Borzo terjatev niti ne bi rekel pivotiranje. V preteklosti sem se sicer res veliko ukvarjal z razvojem nepremičninskih projektov, vendar ne izključno. Moje drugo področje so poslovne finance in v tej kapaciteti sem sodeloval pri prestrukturiranju nekaj proizvodnih podjetij, kjer sem se tudi srečeval s faktoringom (Mineral, Kovinoplastika Piskar, Minerva Žalec). Tridana je bila dejansko kombinacija obojega – nepremičninski projekt z elementom prestrukturiranja.

Tako da področje poslovnih financ in faktoring dobro poznam. Dejansko sem na idejo Borze terjatev prišel že leta 2011 pri enem od mojih prejšnjih projektov, ko sem želel kupovati terjatve, pa sem ugotovil, da za to ne obstaja noben organiziran trg.

Katere so 3 stvari, ki si se jih do sedaj naučil na svoji poslovni poti?

Tole je pa težko. Če se postavim deset let nazaj na začetek moje poslovne poti lahko rečem, da sem bil res neizkušen in omejiti se samo na tri stvari, ki sem se jih v tem času naučil je težko. Ampak poizkusimo:

  1. Lesson no.1. – Ko se nehaš učiti, začneš umirati.
  2. Lesson no.2 – “Fake it until you become it.”
  3. Lesson no.3. – Posel – tako kot življenje – so ljudje.
Katera je najbolj sveža stvar, ki se jo spomniš, da si se je naučil pri Borzi terjatev?

Strašno me je navdušil Steli Efti, ki sem ga videl in poslušal na letošnji PODIM konferenci (https://youtu.be/ltN2tNzPd8M). Imel je fantastičen “keynote speech” na temo ‘Hustle hard or go home’. Res fenomenalno! Ko sem to slišal sem si rekel »daj da preizkusim tele njegove metode v praksi«. In sem jih začel uporabljati. “And they work.”

Druga stvar, ki sem se je naučil pred kratkim pa je “pitchanje”. Kljub temu, da sem imel v preteklosti že kar nekaj izkušenj z javnim nastopanjem pa nisem do pred dveh mesecev še nikoli resno »pitchal« kot start-up. In ko smo se aprila letos z Borzo terjatev prijavili na konferenco Wolves Summit na Poljskem, je bilo treba pripraviti “pitch”, ker Wolves Summit vsa udeležena start-up podjetja vrže v njihov “pitch competition”.

Dva dni pred mojim odhodom v Varšavo sem se spravil zraven, da bi oblikoval predstavitev. In Wolves Summit so naredili nekaj zelo dobrega – za start-up podjetja so vnaprej organizirali in objavili webinar »Pitching Academy« by Piotr Bucki (http://bucki.pro/). In sem se vsedel na kavč, si vzel dve ure iz mojega življenja in pogledal ta webinar. Bil sem navdušen, ker so bila priporočila zelo jasna, konkretna in logična. In spet sem si rekel – »dajmo probat« in sem oblikoval moj “pitch” po priporočilih Piotra Buckija.

Rezultat – med 300+ start-up podjetji smo se na Wolves Summitu prebili med top 9 in smo pitchali v finalu (https://www.facebook.com/wolvessummit/videos/501949576656634/). V Varšavi sem potem tudi spoznal Piotra in sva se spoprijateljila. Mesec kasneje sem ga pa spet videl na PODIM konferenci in tudi tam smo bili z istim “pitchem” izjemno uspešni – v konkurenci 100+ podjetji smo se z Borzo terjatev na PODIM Challenge uvrstili na 3. mesto.

Piotr tudi redno sodeluje z ABC acceleratorjem. “Check him out!!” Večino njegovih materialov je dosegljivih na internetu.

Kateri poslovni nasvet, ki si ga prejel, si si zapomnil?

Ne vem, če se spomnim kakšnega specifičnega nasveta, ampak na začetku moje poslovne poti je name kot mentor močno vplival Branko Drobnak (moja prva služba je bila na Potezi), ki ga še danes izjemno spoštujem in cenim.

Postavi se mentalno v vlogo mentorja mlajšemu mentorirancu. Kako bi ti nastopal v tej vlogi?

Haha…tole je pa zelo splošno vprašanje. 🙂 Vloga mentorja je da pomaga mentorirancu, da se nauči novih znanj in veščin. Torej bi mu pomagal na področjih za katera sam menim, da jih dobro obvladam in znam deliti in prenesti znanje naprej. V mojem primeru so to recimo “management, people skills”, finance, procesi učenja, ipd.

Odnos med mentorjem in mentorirancem tudi temelji na zaupanju in pomembno je, da mentorju ne stopi v glavo, da ne postane vzvišen. Ključen je prenos praktičnih znanj. Prav tako se mi zdi za mentorja pomembno, da razume meje svojih znanj in sposobnosti. Če nekega področja (še) ne obvladaš, se ne smeš delati in simulirati da ga. Tudi mentor mora znati reči »tega ne vem«.

Kako meriš poslovni uspeh?

Z občutki sreče in salvami smeha.

Kakšen je po tvojem mnenju najboljši način soočenja s težavnimi strankami?

Formula: manj ega, več razumevanja, zvrhana žlica potrpljenja in ščepec humorja.

Kje je več težavnih strank – B2C ali B2B? 🙂

“Depends”, ampak verjetno bolj velja B2C. Iz enega čisto preprostega razloga – pri B2C imaš opravka z več strankami, kar pomeni statistično več »outlier-jev«, to pomeni nekih izrednih primerov strank. Poleg tega je komunikacija s strankami v B2B vseeno malo drugačna. Verjetno manj čustveno zahtevna, vendar z več tveganji.

Kako najbolje motiviraš sebe ali svoje zaposlene?

Moja lastna motivacija je nekaj, kar meni osebno pride naravno. Včasih malo upade kot useka, potem pa udari nazaj kot plima. V osnovi pa me žene naprej želja, da bi ustvaril nekaj kar bi res ‘sekalo’.

Moje sodelavce skušam motivirati tako, da jim skušam vdahniti malo tega istega duha. Da jim pokažem veliko idejo. Da jim dam vedeti, da tudi oni soustvarjajo, da je njihov prispevek cenjen. In najbolj pomembno – da jim pokažem da se lahko brez težav kosajo z ‘velikimi igralci’, kljub temu da še sami tega ne verjamejo. “There is no substitute for leadership in start-ups.”

Takole na prvo žogo si upam trditi, da ima Borza terjatev potenciale postati prej ali slej eden največjih slovenskih startupov. Kje so tvoji cilji?

V Sloveniji bomo postali vodilni na področju faktoringa terjatev. Trdno verjamemo, da se finančne storitve selijo na internet in storitve odkupa / prodaje poslovnih terjatev ne bodo izjema. Sodobna IT tehnologija omogoča neverjetno avtomatizacijo in poenostavitev postopkov in ta potencial je v tej panogi še izjemno neizkoriščen. Ravno to ponuja naša rešitev – najhitrejšo in najenostavnejšo prodajo terjatev za podjetja in priročno okno na faktoring trg za finančne vlagatelje.

Borza terjatev se bo širila tudi v tujino in v prvem koraku gledamo predvsem večje trge srednje in vzhodne Evrope (Poljska, Avstrija…). Čez dve leti bomo prisotni vsaj še na dveh tujih trgih.

V kolikor bi začenjal znova, kateri profil bi bil tvoj prvi zaposleni in zakaj? Katera znanja, izkušnje in lastnosti bi iskal?

Tole vprašanje je pa postavljeno, kot da imam že 100 zaposlenih. 🙂 Moj prvi zaposleni na Borzi terjatev je bil Gašper Rant (vodja IT razvoja), ki se je odrezal odlično in je danes tudi partner in družbenik v podjetju. Tako da, če lahko sodim po njemu, bi v primeru novega začetka še enkrat iskal nekoga s priimkom Rant (verjeli ali ne, z Gašperjem nisva v sorodu).

Kako si prišel do svojih prvih treh strank in kaj bi danes svetoval sveže pečenim podjetnikom, kako naj poiščejo prve stranke?

Preko mreže lastnih poznanstev. Podjetnikom priporočam, da se o svoji ideji in podjetju pogovarjajo z vsemi ki jih poznajo. S prijatelji, z družino, s sošolci, s sodelavci. Nikoli ne veš, kje bo preskočila iskra poznanstev, ko ti bo nekdo rekel ‘Veš, jaz pa poznam nekoga, ki bi ga tole lahko zanimalo’. Ne zaprite se iz bojazni, da bodo drugi kopirali vašo idejo. Pogovarjajte se s potencialnimi strankami že v času razvoja vašega produkta!

“Scaling the unscalable.” Zelo veliko podjetij dela napako, da se ne osredotoča na ena-na-ena komunikacijo, ker naj bi bila “časovno potratna”. Npr. namesto da bi poslali 50 individualnih emailov, pošljejo enega. Ali pa jemljejo družbena omrežja kot distribucijsko platformo, namesto kot platformo za dvosmerno komunikacijo.

“There is an element of truth in that.” Primer Borze terjatev – v Sloveniji je cca. 19.000 podjetij, ki imajo letne prihodke med 250.000 EUR in 10.000.000 EUR. To so naše ciljne stranke za prodajo terjatev. Start-up podjetje z 4 zaposlenimi se fizično ne more posvetiti vsaki od potencialnih strank.

Sami se pri pridobivanju strank osredotočamo predvsem na partnerstva. V okviru Borze terjatev smo razvili partnerski / “referral” program, ki omogoča našim strankam, da priporočijo Borzo terjatev svojim poslovnim partnerjem v zameno za partnersko provizijo (nekaj takšnega kot “refer Dropbox, earn extra space!”). Na takšen način želimo spodbuditi organsko rast naših strank.

Z podjetjem Bisnode smo se pravkar dogovorili za takšen partnerski program, tako da bodo Borzo terjatev priporočili njihovim strankam. S podobno ponudbo se obračamo tudi na računovodske servise in druga podjetja, ki imajo veliko število SME strank.

“On-line” marketing in “social media” je zgolj nuja, da vzpostaviš prezenco na internetu.

V treh stavkih razloži 4-letnemu otroku, kaj počneš.

Imam trgovino s terjatvami. Terjatve so obljuba, da boš nekomu plačal denar.

V 3-5 stavkih mi prodaj svoj izdelek/storitev oz. kako predstaviš sebe in svoj posel ali svojo poslovno idejo v 30 sekundah (“elevator pitch”).

Borza terjatev povezuje mala podjetja s finančnimi trgi. Podjetnikom omogočamo, da na enostaven način pridobijo denar s prodajo njihovih poslovnih terjatev finančnim vlagateljem. Vse to preko varne, spletne trgovalne aplikacije.

Razložiš na kratko, kaj pomeni enostaven način. Oziroma, kaj vse je s tovrstno platformo, kot je Borza terjatev, olajšano?

Use case:

  • Podjetje, ki želi uporabljati naše storitve se registrira preko spleta – postopek traja manj kot 5 minut. Uporabnik samo vpiše davčno / matično številko in mi avtomatično v realnem času pridobimo vse podatke o podjetju, ki ga želi registrirati. Vpiše še osebne podatke pooblaščenih oseb za namen osebne identifikacije. Stranka v roku ene minute dobi na e-mail avtomatično generirano pogodbo, jo podpiše in nam jo skenirano posreduje nazaj (poslujemo 100% elektronsko). Na tej podlagi stranki odpremo trgovalni račun in ji dodelimo dostop. Vse to popolnoma brezplačno.
  • Ko stranka želi prodati terjatev se prijavi v naš sistem na spletni strani www.borzaterjatev.si. Klikne na gumb ‘Prodaj novo terjatev’ in vpiše davčno / matično številko dolžnika. Naš sistem avtomatsko in v realnem času pridobi vse podatke o dolžniku in preveri ali izpolnjuje naše pogoje za dolžnike. Če jih ne, stranka takoj dobi feedback, da terjatev ne more prodati. Če dolžnik izpolnjuje pogoje, pa stranka vnese par osnovnih podatkov o fakturi, ki jo želi prodati (znesek, datum zapadlosti, ipd…) in pa pogoje prodaje (minimalno sprejemljivo ceno, ipd.).
  • Ko prodajalec odda naročilo, ga Borza terjatev pregleda in navadno še isti dan aktivira dražbo na borznem trgu. Dražba je za prodajalca popolnoma anonimna – objavljeni so samo podatki o dolžniku. Prodajalec še isti dan prejme 4-5 ponudb za odkup terjatev s strani drugih članov borze. Vse ponudbe so krite, ker Borza terjatev od vlagateljev zahteva, da denar vplačajo naprej, pred oddajo ponudb (Borza terjatev hrani denar strank na posebnem fiduciarnem računu) in prodajalec ve, da v primeru, da sprejme najvišjo ponudbo ni nobenega tveganja neplačila s strani vlagatelja.
  • Prodajalec sprejme najvišjo ponudbo – avtomatično se generirajo .pdf obračuni prodaje terjatev, brez kakršnega koli podpisovanja pogodb (100% online). Poravnava posla se v okviru sistema Borze terjatev izvede takoj, prodajalcu pa denar izplačamo (nominalni znesek terjatev, zmanjšanj za investitorjev diskont in provizijo BT) na njegov redni bančni TRR naslednji delovni dan ob 8.00h, ob prvi poravnavi v domačem plačilnem prometu.
  • Vse zgornje se zgodi v 24 urah. Stranka je zadovoljna in se odloči da bo Borzo terjatev začela redno uporabljati. Še bolj je navdušena, ko ugotovi, da lahko Borzo terjatev priporoči svojim poslovnim partnerjem in ob tem še zasluži dodatno partnersko provizijo.
Nauči me nekaj iz svojega posla.

Odkup terjatev oziroma faktoring je finančna storitev, ki je predmet DDV (v nasprotju z večino drugih finančnih storitev, ki niso).

Katera je tista stvar, ki bi jo moral delati več, in katera tista, ki bi jo moral delati manj?

Za podjetnike je pomembno, da imamo življenje tudi izven službe. “You have to love what you do, but you also need diversity in your life to keep going in the long run.” Družina, prijatelji in hobiji so pomemben element za uravnoteženo življenje. Zaradi narave našega dela se moramo vedno znova brcati nazaj v to ravnotežje.

Če bi moral zapustiti svoje podjetje za eno leto in bi svojim zaposlenim lahko napisal navodila v samo enem odstavku, kaj bi napisal?

Zaupajte sami sebi. Bodite radovedni in se učite novih stvari. Ne bojte se postaviti ob bok velikim – pogosto boste ugotovili, da se za njihovo fasado skriva neznanje. Širite svojo ‘cono komforta’, postavite se v nove, za vas rahlo neprijetne situacije. “Master these situations!” Zaupajte svojim sodelavcem in vodite z zgledom. Odpuščajte napake in glasno hvalite dosežke. Nadzorujte stroške kot sokoli.

Radio, televizija, družbena omrežja, Google Adwords, tiskani mediji, jumbo plakati. Kje bi oglaševal in zakaj?

Kjerkoli, kamor je usmerjena pozornost mojih strank.

Absolutno se strinjam, kar se tiče pozornosti. Govorim pa specifično o Borzi terjatev. Kje je po tvojem mnenju najboljše oglaševati za tvoj posel? Pustiva ob strani konference in osebni pristop, za katerega verjamem, da je sigurno eden pomembnejših.

Morda nenavadno, vendar smo do sedaj najboljši odziv imeli na pošiljanje klasične direktne naslovljene pošte. Kuverta z napisom »v roke direktorju«. Veliko malih in srednje velikih podjetij še zmeraj posluje na takšen način.

Ali spletni obiskovalec razume, kaj ponujate, ko pride prvič na vašo spletno stran? Če bi ga vprašal, naj opiše vašo edinstveno ponujeno vrednost v svojih besedah, ali bi to znal in kaj bi povedal?

Če ne razume in če tega ne bi znal, je nekaj hudo narobe z našimi sporočili, ki jih usmerjamo v javnost.

In še zadnje vprašanje – intervju s katerim slovenskim podjetnikom bi rad prebral?

Nejc Kodrič in Damijan Merlak. Ker jima iz srca privoščim uspeh in ker me zanimajo njune izkušnje pri razvoju in uveljavitvi Bitstampa.

Tilen: Marko, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!

66: Primož Cokan – energijski čokoladni pralineji Sweet Speed

primoz cokan

Primož Cokan je podjetnik, lastnik družinskega podjetja Softible, ki proizvaja energijsko čokolado Sweet Speed, v kateri je najboljša belgijska čokolada (38% vrednosti kakava), ki ne vsebuje umetnih konzervansov, barvil in palmovega olja.

Trenutno na slovenski platformi za množično investiranje Conda iščejo investitorje za minimalno 30.000€, za vzpostavitev prodaje in vstopa na tuje trge. Vanje lahko investirate že s 100€!

Njegova misel:

Stranka ima vedno prav, če pa ima prevečkrat “prav”, se ji zahvališ za sodelovanje.

Več v intervjuju.

Povzetek intervjuja

Osebna misel
Bodi hvaležen in se zahvali za vse, kar se ti zgodi z zavedanjem, da je vsak tvoj korak korak naprej k doseganju nekaj večjega in boljšega, kot pa je tvoja trenutna situacija. – Brian Tracy

Tvoj nasvet bodočim podjetnikom
Dvakrat premisli, potem pa z vsem srcem v posel.

Največji poslovni uspeh
Razvoj Sweet Speed-a.

Top 3 mobilne aplikacije na tvojem pametnem telefonu
Cardio trainer, navigacija in budilka.

Katero knjigo bi mi priporočil v branje?
Sun Cu: Umetnost vojne

Kje te lahko kontaktirajo?
Preko Facebooka ali na email.

Intervju

Živjo! Kdo si in kaj ponavadi odgovoriš nekomu, ki te vpraša, kaj delaš?

Sem Primož Cokan, ustanovitelj podjetja Softible. V družinskem podjetju smo razvili posebno energijsko čokolado Sweet Speed. Sem večni optimist, oče treh najstnikov in skupaj z ženo se radi podamo v gore, na morje…

Od kje ideja za energijsko čokolado in zakaj sploh čokolada?

Vse se je začelo, ko je mama postala mojstrica v izdelovanju belgijskih pralinejev. Konec leta smo obdarili prijatelje in poslovne partnerje z doma narejenimi pralineji in na škatlo “tako za hec” napisali “SWEET SPEED, ENERGY CHOCOLATE”.

Vsakdo, ki je prejel to škatlo, je vprašal ali kasneje poklical, “kaj je v čokoladi, da je energijska” in vsi so pohvalili njen okus. Takrat v čokoladi ni bilo nič posebnega, kot pa samo dejstvo, da je čokolada sama po sebi energijska. Od tu pa se je začelo naše raziskovanje.

Našli smo nišo v kombinaciji dveh rastočih trgov. Trg čokolade in trg hrane z naravnimi energetskimi poživili rasteta in Sweet Speed ponuja kombinacijo obeh. Ponujamo 6 različnih okusov v 4 vrstah pakiranja, ki smo jih uspešno preverili na slovenskem trgu.

V letu 2015 smo brez kakršnega koli marketinga prodali za 85.000 EUR Sweet Speed pralin.

Katere so 3 stvari, ki si se jih do sedaj naučil na svoji poslovni poti?
  1. Zaupanje je super, nadzor je še boljši.
  2. Posel je končan, ko je denar na tvojem računu.
  3. Stranka je kralj in ima vedno prav.
Malce provokativno podvprašanje. Takole na prvo žogo bi povezal besedo “nadzor” z načinom podjetništva v velikih industrijskih podjetjih in mogoče v javnem sektorju. Kaj pa v svetu startupov? Misliš da je lahko delovno okolje produktivnejše brez nadzora? Recimo precej startupov ima v ZDA glede dopusta t.i. “no vacation limit”, kjer si lahko teoretično vzameš kolikor dopusta hočeš, seveda s predpostavko, da so rezultati.

Nadzorov imamo več vrst. Predvsem mislim nadzor za dnevno, tedensko ali mesečno doseganje ciljev. Sprotno reševanje problemov in koordinacija se mi zdita ključna. Sploh v današnjem svetu startupov se mi zdi, da vse poteka tako hitro, da nadzor nad vsem, sploh v prehrambenem startupu, kjer merimo skoraj vse, je nadzor zakonsko določen.

Seveda je pa velika razlika proizvodnja, prodaja, marketing in razvoj! Vsi ljudje imamo »no vacation limit«, če te služba potem čaka…

Kateri poslovni nasvet, ki si ga prejel, si si zapomnil?

Nikoli ne nasedi na prvo ponudbo!

Katera ponudba je zate ustrezna?

Ponudba, ki mi omogoča nadaljnji razvoj in konkurenčnost na trgu.

Kako meriš poslovni uspeh?

Z denarnim tokom, dobičkom in s zadovoljnimi strankami.

Kakšen je po tvojem mnenju najboljši način soočenja s težavnimi strankami?

Stranka ima vedno prav, če pa ima prevečkrat “prav”, se ji zahvališ za sodelovanje.

Tale misel je postala ena izmed mojih top 5 misli v dosedanjih intervjujih! 🙂 Kakšen prag tolerance imaš in od česa je odvisno, koliko krat ima lahko stranka “prav”.

To sem se naučil v svojem dosedanjem delu, prodaji modnega tekstila. Stranka, ki recimo reklamira tvoj izdelek, je ponavadi zelo pod stresom, ko mora to reklamacijo predstaviti. Ko se za to odloči, je odločena doseči svoje.

Misli vse najslabše o tvoji blagovni znamki, o tvoji trgovini in takoj želi govoriti z direktorjem. To so ponavadi potem naše najbolj lojalne stranke! Kako? Ko mi ponavadi z vsem “žolčem” po telefonu pove svoj problem in mi že grozi z inšpekcijami in slabo reklamo, jo ponavadi poslušam do konca. Potem pa ji rečem:”Gospa, se opravičujemo za vašo slabo izkušnjo in da se je to zgodilo. Kupec je pri nas kralj in takoj vam bomo vrnili denar, reklamirano blago, pa prosim obdržite, ker ga boste mogoče lahko še uporabili.”

Stranka v istem trenutku zamenja ˝ploščo˝ in smo naj… stranka pa ostane zvesta in zadovoljna.

Kako najbolje motiviraš sebe ali svoje zaposlene?

Najlažje se motiviram tako, da pogledam iz ˝škatle˝ in vidim cilj.

V kolikor bi začenjal znova, kateri profil bi bil tvoj prvi zaposleni in zakaj? Katera znanja, izkušnje in lastnosti bi iskal?

Najraje sodelujem s priznanimi strokovnjaki na svojem področju. Danes so znanja tako specifična, da nekdo ki ve skoraj vse, skoraj nič ne ve!

Kdo je iz tvojega vidika strokovnjak? Nekdo, ki ve več od tebe, nekdo ki ima za sabo rezultate, nekdo z izobrazbo, nekdo iz ustreznega delovnega mesta?

Za strokovnjaka ponavadi slišimo od prijateljev, blogerjev, ga “poguglamo”.

Kako si prišel do svojih prvih treh strank in kaj bi danes svetoval sveže pečenim podjetnikom, kako naj poiščejo prve stranke?

Moje prve stranke so bile že v otroštvu, ko sem po starih običajih za pusta ali za tepežni dan nabral od hiše do hiše veliko sladkarij in denarja. In pri tem sem bil veliko bolj uspešen kot vrstniki. Moj nasvet? Najprej morajo vedeti, kdo so njihove stranke, kje se zadržujejo in potem…

V treh stavkih razloži 4-letnemu otroku, kaj počneš.

Naredil sem čokolado, ki ni čisto navadna čokolada. Moja čokolada je nekaj posebnega. Dal sem ji ime Sweet Speed, ki ti zmiga rit.

Ali lahko 4 letni otrok je takšno čokolado? 🙂

V eni Sweet Speed kroglici je kofeina manj kot v kozarcu najbolj prodajane kole. Samo vseeno smo na naše izdelke napisali, da jih otroci do 12 let naj ne bi uživali in ravno tako nosečnice.

V 3-5 stavkih mi prodaj svoj izdelek/storitev oz. kako predstaviš sebe in svoj posel ali svojo poslovno idejo v 30 sekundah (“elevator pitch”).

Sem Primož Cokan ustanovitelj izdelka Sweet Speed. Kaj je Sweet Speed? Preprosto, to je okusna belgijska čokolada z dodano energijo, ki ti pomaga ostani buden in skoncentriran. Že en čokoladni praline, ti da energije za 3 ure. Tore, če potrebuješ energijo, si zaspan, utrujen in bi v življenju rad dosegel več, vzemi Sweet Speed in zmigaj rit.

Kateri so tisti 3 glavni razlikovalci med Sweet Speedom in ostalimi energijskimi čokoladami na trgu?

Že sama oblika naše čokolade je oblika sonca, ki predstavlja našo najpomembnejšo energijo in pralineji so med najzahtevnejšimi izdelki iz čokolade. Zato so v večini te čokolade v obliki tablic in barov.

Naša čokolada pa je nekaj več. S posebnim postopkom smo združili najboljšo belgijsko čokolado, energijski mix in izbrane oreščke, tako da so zelo okusni in nam dajo energijo, povečujejo budnost in izboljšajo koncentracijo. Receptura pa bo ostala družinska skrivnost.

Nauči me nekaj iz svojega posla.

Razlika med dobro in slabo čokolado je v vsebnosti kakavovih delcev in kvaliteti dodane maščobe.

Katera je tista stvar, ki bi jo moral delati več, in katera tista, ki bi jo moral delati manj?

Bolj bi se moral osredotočati na prave stvari in manj govoriti!

Katere so v startupu po tvojem prave stvari, ki jih mora lastnik početi v prvem letu delovanja?

Testirati, testirati, testirati in trdo ter hitro delati.

Če bi moral zapustiti svoje podjetje za eno leto in bi svojim zaposlenim lahko napisal navodila v samo enem odstavku, kaj bi napisal?

Če kaj ne veste pa pokličite svizce. Seveda se šalim! Zaenkrat si ne znam predstavljati, da bi lahko naše start-up podjetje zapustil za eno leto.

Radio, televizija, družbena omrežja, Google Adwords, tiskani mediji, jumbo plakati. Kje bi oglaševal in zakaj?

Oglaševal bom v vseh mediji in budno spremljal učinke, poudarek bo na družbenih omrežjih, ker se tu v glavnem zadržujejo naše stranke. Posebno pozornost bomo namenili oglaševanju na prodajnem mestu, saj se naši izdelke kupujejo impulzivno.

Ali spletni obiskovalec razume, kaj ponujate, ko pride prvič na vašo spletno stran? Če bi ga vprašal, naj opiše vašo edinstveno ponujeno vrednost v svojih besedah, ali bi to znal in kaj bi povedal?

Že samo s pogledom lahko obiskovalec spletne strani ve, da gre za posebno vrsto energije v obliki najboljše čokolade. Vsaka stranka bi o izdelku želela izvedeti še več in bi jo vsekakor želela poizkusiti.

In še zadnje vprašanje – intervju s katerim slovenskim podjetnikom bi rad prebral?

Z Janezem Škrabcem.

Zakaj? 🙂

Ker razmišlja globalno in imam občutek, da jemlje posel kot umetnost. Samo popolno je dovolj dobro!

Tilen: Primož, postregel si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!

Ponedeljkov #vprašajGR8

gr8 agencija

Vsak ponedeljek odgovarjamo na vprašanja v zvezi z digitalnim marketingom.

Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo razlike med SEO in SEM (odgovarja Andrej):

V čem se razlikujeta SEO in SEM?

razlika med seo in sem
Slika: http://www.windsorwebdesign.ca/

Roko na srce, vsak si SEM in SEO razlaga malce po svoje. V tem odgovoru je napisana naša “kmečka logika”.

Glede na to, da sta si izraza zelo podobna, je med njima kar nekaj razlike in obe tehniki predstavljata velik pomen, ko gre za spletno promocijo in pozicioniranje spletne strani. Najprej si poglejmo kaj posamezna izraza pomenita in nato še katere so osnovne razlike med njima.

SEO (“search engine optimization” oziroma optimizacija strani za iskalnike) predstavlja strategijo, ki vključuje različne elemente, kateri so za spletno stran pomembni pri pozicioniranju v spletnih iskalnikih. Pri SEO so predvsem vključene on-site in off-site tehnike optimizacije in izključene metode, ki vsebujejo pridobivanje obiska s plačljivimi metodami (“PPC oziroma pay per click”). Zato dostikrat slišimo, da gre pri SEO za naravno oz. organsko pridobljen obisk in, da je SEO “brezplačno Google oglaševanje”.

SEM (“search engine marketing” oziroma iskalni marketing) je oblika spletnega marketinga, ki vključuje različne metode, katerih cilj je, da spletna stran pridobi na vidnosti v spletnih iskalnikih. SEM je strategija, ki jo večinoma vključimo v proces, ko je vsebina na spletni strani že objavljena.

Kje je torej razlika med SEO in SEM? SEO in SEM strategiji se pogosto uporabljata izmenično oz. jih za kar najboljše rezultate medsebojno prepletamo in čeprav imata nekatere skupne elementa, imata tako različne cilje kot strategije:

  • Pred in po objavi vsebine. Kot smo že zgoraj omenili, SEO vključuje predvsem metode, ki jih izpeljemo pred objavo vsebine. Vključuje kvalitetno vsebino, analizo ključnih besed, meta elemente kot so meta oznake, meta opisi, naslovi, podnaslovi in ostale zadeve, ki spadajo v to področje. Na drugi strani je SEM katerega se lotimo, ko so vsebine na spletni strani že objavljene. Cilj SEM je predvsem analizirati učinek vsebine, ključnih besed in ostalih elementov, ki so pokazatelji kaj je potrebno še dodatno izboljšati oz. popraviti.
  • Brezplačna in plačljiva strategija. Med tem ko SEM vsebuje tako ne plačljive kot plačljive metode, je SEO strategija, ki vsebuje samo ne plačljive metode.
  • SEO kot del SEM.

Če je sem SEM del spletnega marketinga, je SEO del SEM. Poenostavljeno povedano (za nas): SEM = SEO + PPC.

Naslednje vprašanje se dotika pošiljanja predstavitvenih (“cold mail”) emailov (odgovarja Tilen):

Že nekaj časa pošiljam cold emaile, popolnoma brez uspeha. Mi lahko poveste nasvet glede tega ali mi celo lahko pokažete primer vašega uspešnega cold emaila?

cold follow up

S t.i. cold emaili imam “ljubim-sovražim” odnos.

Gre bolj za mentalno prepreko v podjetništvu (premagovanje lastnega strahu), kot kaj drugega. Ljudem je težko pošiljati sporočila, ki imajo v javnosti percepcijo “neželene” pošte in “statusa nadlegovanja”. Približno na istem nivoju, kot nam je težko slišati, da nam nekdo reče:”Ne.”.

Kako sem se tega lotil sam oziroma zakaj sem se sploh posluževal tovrstnih emailov (se jih mimogrede še danes)? Vbil sem si v glavo dvoje misli podjetnikov, ki jih izjemno spoštujem:

  1. Če ponujaš kakovostno storitev ali izdelek in veš, da bo življenje osebe na strani prejemnika boljše, te ne sme biti strah tega dejansko tudi ponuditi. (James Altucher)
  2. Da boš dobil prvih 10 strank, boš potil krvavi pot. V poslu ni sramežljivosti, moj prijatelj. (Gary Vaynerchuck)Po definiciji je hladni email email, ki ga pošljete nekomu, s katerim bi radi vzpostavili kontakt (bodisi z namenom direktne prodaje, prošnje za sestanek ipd.) in ga ali ne poznate ALI pa vas ni prosil, da mu pošljete email.

Na spletu imate takšnih in drugačnih primerov hladnih emailov kot trave in listja. Kljub temu, da zagotavljam, da ne boste z enim univerzalnim hladnim emailov, pa obstajajo primeri hladnih emailov, ki so bolj učinkoviti od ostalih.

Krajši odgovor glede uspešnega hladnega emaila bi bil:

Hladni email naj bo kratek, usmerjen direktno v bistvo in napisan, kot da ga je napisala dejanska oseba.

Daljši odgovor glede uspešnih sestavin hladnega emaila:

  • Personaliziran email. Napisan naj bo za konkretno osebo in ne za nekoga, ki bo pač imel nesrečo, da prebira maile na info naslovu…
  • Konkretno in direktno sporočilo. Lastniki, direktorji podjetij, so zaposlene osebe in ne bodo prebirali vaših romanov in pregledali deset priponk ter ugotavljali, kaj sploh hočete povedati.
  • Eksperimantirajte z naslovi emaila. V veliki meri bo naslov emaila odgovoren za to, da bo nekdo prebral vaš hladni email. To pa še ne pomeni, da uporabljate “prijeme pod pasom” z naslovi kot so “re:” ali “NUJNO” ali kaj podobnega. Če bo prevelika razlika v tem, kar pišete ali “obljubljate” v naslovu in potem v sporočilu samem, bo stopnja zavrnitve še precej večja kot običajno.
  • Kratko sporočilo. Napišite le par stavkov – kdo ste in zakaj pišete TOČNO njim.
  • Poziv k akciji. NAPIŠITE na koncu emaila, kaj želite, da oseba, ki prejme email, naredi! Ponavadi je to poziv k sestanku (telefonski klic ali osebni sestanek), ki mora biti razumljiv. Vprašajte po 3 MINUTNEM SESTANKU in ne po pol urni predstavitvi!

Moji top nasvet pa bi bil (kar mnogim ni samoumevno):

Najpomembnejše je, da pošljete vsaj 2 ali 3 hladne emaile, dokler ne dobite enega od dveh možnih rezultatov. Oseba ali privoli v sestanek ali pa vas “vljudno odslovi”.

In enega izmed mojih najbolj uspešnih t.i. “follow up” emailov (ki je zadnji v sekvenci pošiljanja hladnega emaila), si lahko pogledate zgoraj. Oseba, ki prebere moj email, lahko preprosto odgovori samo z eno številko. Ta email je bil odgovoren vsaj za 40%+ boljši odziv.

Zadnje vprašanje je na temo uspešnih objav na Facebooku (odgovarja Tilen):

Kakšen je uspešen recept za viralno Facebook objavo?

viral facebook
Slika: www.postplanner.com

Recepta za viralno objavo na Facebooku ni. Sorry. Ne obstaja.

Verjetnost, da bodo tvoje objave deljene, kot je bila Vin Dieslova ob rojstvu hčerke (8 milijonov ogledov in preko 100.000 delitev) ali da boš postal naslednji Psy s preko 2.5 milijardi ogledov na Youtube-u,…

… je približno takšna, kot da boš naslednji dobitnik lota.

Logika razmišljanja je v tem kontekstu popolnoma napačna. Ne razmišljajte, kako kul je, če imate 10.000 sledilcev na Facebooku (gre le za samovšečno metriko, ki nima nobenega pomena – če že, je precej bolj pomembno, koliko DELITEV imajo vaše objave). Razmišljajte predvsem v smeri, kakšno dodano vrednost lahko prinesete vašim trenutnim “113 sledilcem”.

Ok, zdaj ko sem te povedal. Obstajajo seveda objave, ki so deljene večkrat, kot ostale. Npr.

  • Inspiracijske slike.
  • Seznami.
  • Memi.
  • Motivacijske misli.
  • Ipd.

Nič novega. V kolikor pa boste razmišljali na naslednji način, bodo tudi drugi tipi objav uspešnejši. Vprašajte se rajši po psiholoških sprožilcih, zakaj nekdo sploh deli neko novico.

In nekateri izmed odgovorov so:

  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli pametni. Zakaj mislite, da je tako veliko objav misli znanih ljudi? Poistovetenje.
  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli radodarni v vaši skupnosti. Npr. pomoč pri prodaji avtomobila.
  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če bodo zaradi tega izpadli, da so v stiku z napredkom. Npr. deljenje novosti na področju znanosti.
  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če bo vaš izdelek ali storitev izjemen. Nihče ne bo govoril o vaši restavraciji, če je bila hrana povprečna. Spregovorili bodo, če so zaradi vas bili pol noči na wc-ju ali pa če jih je hrana in strežba popolnoma fascinirala.
  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če verjamejo v vas in vedo, da vam tako lahko pomagajo.
  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če govori o nečem, kar si sami ne upajo povedati.
  • Ljudje bodo delili vašo objavo, če jim plačate za to. “No shit, Sherlock.”

Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom

Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.

Kako nam lahko pomagate?

Tako da postanete aktivni in začnete postavljati vprašanja. Kako?

Preprosto izpolnite spodnji obrazec.

[ninja_forms id=14]

Ponedeljkov #vprašajGR8

gr8 agencija

Vsak ponedeljek odgovarjamo na vprašanja v zvezi z digitalnim marketingom.

Ta teden začenjamo z vprašanjem na temo gostote ključnih besed za namene optimizacije (odgovarja Andrej):

Je gostota ključnih besed (%) pomembna pri uvrstitvi strani v iskalnikih?

keyword density
Slika: memegenerator.net

Za vse tiste, ki ne razumete točno o čem teče vprašanje si najprej poglejmo, kaj pomeni ključna beseda (“keyword”) in kaj gostota ključne besede (“keyword density”).

Definicija ključne besede:

Ključna beseda je določena beseda ali fraza (besedna zveza), ki opisuje vsebino spletne strani ali prispevka za katerega hočemo, da se uvršča v spletnih iskalnikih.

Definicija gostote ključne besede:

Gostota ključne besede je odstotek (%) kolikokrat se ključna beseda pojavi na strani, v primerjavi s celotnim številom besed na spletni strani.

V kolikor bi se z optimizacijo spletnih strani ukvarjali nekje med letoma 1995 in 2005 bi bil ta odgovor povsem drugačen saj je bila ta tematika takrat veliko bolj vsakdanja.

Takrat so spletni oblikovalci in tisti, ki so se ukvarjali z optimizacijo ves čas spremljali gostoto ključnih besed na strani. Takrat je bila fikcija, da točno določen odstotek pogostosti, spletni strani prinese boljše možnosti pri uvrstitvah v iskalnikih za točno določeno ključno besedo.

Danes je vsekakor zgodba drugačna in ugotavljanje ali mora biti gostota ključnih besed 0.5%, 1% ali 2% nima nobenega smisla.

Iskalnikov ni več mogoče pretentati na tak način, da bi bila lahko izključno gostota besed povod za uvrstitev strani na prvo stran v iskalnikih.

Kaj torej storiti, da bo Google zaznal vašo ključno besedo?

Tudi okrog tega poteka ogromno razprav vendar nikakor pa ne moremo mimo tega, da Google nekako mora vedeti o čem pišete in tako kot mora Google zaznati te besede jih mora ravno tako videti tudi bralec.

Ko pišete besedila naj delujejo naravno, uporabljajte različne besedne zveze z ključno besedo, njene sopomenke in besede iz dolgega repa.

Je res tako preprosto?

Bolj podrobno povedano – je pomembno, da znate upoštevati t.i. LSI (“Latent Semantic Indexing”). Gre za izraz, ki označuje sorodnost besed. Tako Google lažje prepričamo, da je stran napisana naravno, kvalitetno, da ima relevantno vsebino, če smo uporabili ključno besedo v različnih besednih zvezah, uporabili dolgi rep in njene sopomenke.

Za uspešno optimizacijo vašega besedila ali spletne strani morate najprej poiskati ključno besedo in recimo dve do tri sorodni besedi glede na ključno besedo. Dovolj bo, če te sorodne besede uporabite vsako po dva krat ali tri krat.

Za lažje iskanje sorodnih besednih zvez lahko uporabite Googlovo orodje za načrtovanje ključnih besed ali pa orodje Ubersuggest oz. Keyword Tool (ki ga največkrat uporabljamo tudi sami).

Kje vse na strani lahko vključimo ključne besede:

  • V meta opisih in imenih strani,
  • v navigacijah strani,
  • v imenih navigacij,
  • v krepkem in poševnem besedilu,
  • v notranjih povezavah,
  • v imenih slik, naslovih slik, številčenju, nadomestnem besedilu, imena map s slikami,
  • v imenih map z video vsebino, naslovi video vsebine…

Sam se nikoli ne osredotočam na gostoto besed (%), saj bo Google vaša besedila indeksiral semantično kar na kratko pomeni, da bo razumel o čem je govora…

Naslednje vprašanje se dotika platform za pošiljanje elektronske pošte (odgovarja Tilen):

Kateri sistem za pošiljanje epošte priporočate?

Morpheus-Meme-Email
Slika: digital-performance-marketing-group.com

Osebno smo delali predvsem z naslednjimi ponudniki:

  • Mailchimp (brezplačen do 2000 naročnikov in 12.000 poslanih mailov na mesec)
  • Mailerlite (brezplačen do 1000 naročnikov in neomejeno število poslanih mailov na mesec)
  • iContact (brezplačen za 30 dni, nato od 14$ mesečno)
  • Aweber (brezplačen za 30 dni, nato od 19$ mesečno)
  • GetResponse (brezplačen za 30 dni, nato od 15$ mesečno)
  • Sendy.co (enkratno plačilo $59 + 1$ za 10.000 poslanih mailov – Sendy se od ostalih najbolj razlikuje po tem, da ga namestite na svoj strežnik)

Ostalih ponudnikov je seveda še malo morje, a za zgornje zagotavljamo, da smo bolj ali manj zadovoljni.

Če bi moral izbrati 2, bi priporočil Mailerlite za tiste, ki imajo radi preprostost nastavitev in se na splošno ne bi radi poglabljali v milijon nastavitev in pa GetResponse za vse bolj napredne uporabnike.

Predvsem je vse odvisno od tega, katere funkcije vse potrebuješ in kaj sistem omogoča. Npr.:

  • Ali omogoča šumnike?
  • Ali ima autoresponder funkcijo v brezplačni različici?
  • Ali gre za zelo velik seznam mailov ali zelo majhen?
  • Ali se bo pošiljalo izključno novice ali tudi novice, ki bodo vsebovale partnerske povezave?
  • Ali omogoča A/B testiranje?
  • Kako preprost je vmesnik za izdelavo emailov?
  • Kakšna je dostavljivost emailov v poštni predal oz. koliko mailov gre v neželeno pošto (spam)?
  • Kakšna je podpora s strani ponudnika (ali so odzivni)?

Obstaja pa tudi nekaj slovenskih ponudnikov platform za email marketing, ki jih sami sicer ne uporabljamo (vemo pa za podjetja s precej velikimi email seznami, ki so z njimi precej zadovoljni):

Zadnje vprašanje je na temo služenja denarja preko spleta (odgovarja Tilen):

Dopolni stavek. Na internetu bom postal milijonar, tako da bom ______________.

jesus_facepalm
Slika: robshep.com

Resen odgovor.

Na internetu bom postal milijonar, tako da bom postal milijarder in se poročil z žensko, ki ji bo samo do denarja (/sarkazem off).

Tovrstnih vprašanj dobimo na mesečni ravni vsaj nekaj. Vsi bi radi služili preko spleta in vsi bi radi zaslužili velike vsote čimprej.

Ne gre.

Sedaj ste na vrsti vi: #vprašajGR8 karkoli v zvezi z digitalnim marketingom

Naši skupnosti bralcev, starim in novim partnerjem in vsem zainteresiranim hočemo prinesti kar največjo dodano vrednost v obliki konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja.

Kako nam lahko pomagate?

Tako da postanete aktivni in začnete postavljati vprašanja. Kako?

Preprosto izpolnite spodnji obrazec.

[ninja_forms id=14]