
V eni od Facebook skupin namenjeni blogerjem, katere članica sem, se je pred nekaj tedni vnela ogorčena debata. Eden od blogerjev je našel svoje zapise s svojega bloga na neki drugi spletni strani in več kot očitno je nekdo ukradel članek brez njegovega privoljenja in kršil avtorske pravice. Na začetku sem bila kar malo ogorčena a po nekaj minutah sem ugotovila, da tole niti ni bil osamljen primer. Take stvari se dogajajo dokaj pogosto in obstajajo
aplikacije, ki vam pomagajo da na spletu poiščete podvojene vsebine oziroma tekste.
Vsa zgrožena sem Tilnu povedala, kaj se je zgodilo enemu od mojih kolegov. Pričakovala sem, da bova nadaljnjih nekaj minut skupaj bentila in se zgražala nad človeško nesramnostjo. Tilen pa je hladen kot špricar zgolj odvrnil:
˝Boš trdila, da sama še nikoli nisi ničesar ukradla?˝
Zamislila sem se in se poskušala spomniti kaj sem ukradla. Priznam, ima tendenco, da iz pisarn in različnih uradov s seboj odnašam kemične svinčnike. Marsikateri je že končal v moji torbici, in kaj sem storila, sem se običajno zavedala šele, ko sem prišla domov.
Tilen ni odnehal:˝Kaj se sedaj delaš pridno, kaj pa glasba, je ne prenašaš na svoj računalnik?˝ Ne glasbe pa res ne, se še vedno poslužujem Youtuba. S Tilnom sva prečesala še nekatere druge možnosti, ki jih lahko dan danes dobiš na spletu popolnoma brezplačno. Od glasbe do filmov in fotografij, nekatere pa očitno in čedalje pogosteje mikajo tudi tuji teksti.

Čedalje bolj ˝popularna˝ je tudi kraja intelektualne lastnine.
Slika: Horia Varlan
Ob tem sem se spomnila še enega primera, ki sem ga zasledila v začetku leta. Gre za obrnjeno situacijo in zapis blogerke, ki je brez dovoljenja fotografa uporabila fotografije na svojem blogu. Delala je po principu: Ker tako delajo vsi, bom še jaz. Na Google Images je poiskala fotografijo in jo enostavno objavila na svojem blogu. Tako počnejo vsi ali vsaj večina, kaj ne?
Blogerka ni imela te sreče, da bi jo odnesla brez posledic. Fotograf je odkril svojo fotografijo na njenem blogu in od nje zahteval visoko kompenzacijo, kljub temu, da je fotografijo takoj umaknila. Visoke kompenzacije ni želela plačati, a jo je na koncu, po posredovanju odvetnikov, vendarle morala. Brez dovoljenja je uporabila fotografijo, ki ni bila namenjena vsesplošni uporabi. Je bila pač ena tistih osmoljencev, ki so jo dobili in je za svojo nevednost in napako pošteno plačala.
Po najinem pogovoru s Tilnom sem se še večkrat spomnila na debato in na oba blogerja, tistega, ki je bil oškodovan in tisto, ki je uporabila fotografijo brez dovoljenja. Tudi zapise in komentarje na omenjeno temo sem večkrat prebrala. In se ob tem zamislila. Res da sama nisem pristaš nalaganje glasbe in filmov s spleta, tega zares nisem nikoli počela. Ampak, če uporabim frazo tistih, ki se tovrstnega početja poslužujejo, bi lahko rekli, da tako pač počnejo vsi. Pa bom zato tudi jaz?
Sedaj, ko sem večkrat v vlogi avtorja teksta ali fotografij, ki se čedalje pogosteje pojavljajo tudi na spletu in so tam moji izdelki še bolj ranljivi, se sprašujem, kaj bi naredila, če bi ugotovila, da je nekdo ukradel moj tekst ali fotografijo in jo uporabil na svoji spleti strani. Tilen mi je dejal:
˝Kar pripravi se, slej ko prej se bo zgodilo tudi tebi.˝
Priznam, da sem se ob tej izjavi kar malo zdrznila in zgrozila. Kaj bom naredila v takem primeru? Ne vem, ta most bomo prečkali, ko bomo prišli do njega, bi rekli Angleži. Ampak eno drži kot pribito, na internetu ni očitno nič več svetega, niti teksti. In tako početje je čedalje bolj pogosto med mladimi, med tistimi, ki so rasli z internetom in družbenimi omrežji, kjer je deljenje fotografij še posebej popularno.
In še kar se zelo malo ali skoraj nič ne govori o avtorskih pravicah in o tem, da je tovrstno početje nedopustno.
[Tweet “Kraja. Večina ljudi se tega svojega početja ne zaveda. Ker tako pač delajo vsi.”]
Kakšno pa je vaše mnenje? Na kateri strani se? Se poslužujete tovrstnih praks in nalagate glasbo in filme na svoje računalnike? Ali pa ste morda avtor, fotograf, ki svoje izdelke izpostavljate tudi na spletu? Ali pa ste mogoče kar oboje?
Naslovna slika: Tim Wang
Tilnov dodatek
Naj dodam k tej sicer izjemno pereči tematiki še svoj krajši pogled (sploh ker se delno tudi profesionalno ukvarjam s tem področjem), ker to je tematika za vsaj 2 knjigi. 15+ let nazaj smo piratizirali vsi. Razlogi so bili vsaj 3:
- Preprosto kul je bilo in si med sovrstniki izvisel, če nisi to delal tudi sam.
- Kultura avtorskega prava še zdaleč ni bila razvita (danes je malce bolje, a še vedno daleč od idealne situacije).
- V Sloveniji preprosto nisi mogel legalno kupiti določenih stvari.
Danes je stvar malce drugačna. Če ne na papirju, pa vsaj v glavi. Katere stvari se ponavadi nelegalno pridobivajo in zakaj je pravzaprav nesmiselno to početi (poleg očitnega dejstva, da je nelegalno):
- Slike
Obstaja cela kopica spletnih portalov (Flickr anyone?), kjer lahko dobite zelo kvalitetne slike zastonj. Upoštevajte le Creative Commons (ki je mimogrede fenomenalna pridobitev na področju avtorskega prava)! V kolikor pa res ne najdete primernih slik, pa lahko danes kupite sliko/fotografijo skoraj za bagatelo (manj kot 1€) in ni nobenega razloga, da bi vam zaradi tega ukinili spletno stran ali vas celo tožili!
- Besedila
Tukaj je stvar čisto preprosta. Ali se greste resen posel in boste sami pisali (ali drago najemali) vrhunska besedila, ki bodo osnova za vaš posel ali pa se greste razne “black hat” tehnike z raznimi “spinnerji besedil” in na dolgi rok v tem poslu tako ali tako ne boste obstali. Da ne omenjam raznih PLR storitev, kjer dobite tekste skoraj zastonj.
- Filmi/Nanizanke
Ok, to je verjetno edino področje, kjer se sam pregrešim še danes. V kolikor me nek film res pritegne, ne bom čakal, da pride v slovenske kinematografe. Pa še temu bi se verjetno odpovedal, če bi pri nas bil na voljo Netflix ali kaj podobnega (ehm, razni Voyo-ti ne štejejo..).
- Glasba
Danes obstaja nešteto spletnih radijskih postaj, ki brezplačno predvajajo glasbo. Da ne omenjam Youtuba in podobnih spletnih portalov?
- Programska oprema
Piratiziranje programske opreme je bilo včasih precej bolj popularno kot danes. Eden bolj očitnih razlogov je ta, da danes obstaja cela kopica spletnih verzij brezplačne programske opreme, ki je včasih celo še boljša od plačanih programov. Ponavadi lahko plačane programe vsaj 30 dni mirno stestirate, v kolikor pa res ne morete mimo določenih elementov, ki jih programska oprema ponuja, ste pa verjetno napredni uporabnik in boste tak program tako ali tako kupili.
- Igre
Tako kot pri programski opremi – včasih se teh iger pri nas sploh ni dalo dobiti. Smer razvoja igričarstva gre pa tako ali tako v smeri, da se morate posluževati storitev kot je Steam.
O avtorici: Andreja Jernejčič. Potuje. Piše. Fotografira. Se vozi z vlakom. Včasih tudi s tovornjakom. Najraje sama. Berete jo lahko na
Adventurous Journeys in na
Odpotovanja. Sledite ji lahko na Snapchat: AndrejaJourneys,
Facebook,
Twitter,
Instagram,
Pinterest.