43: Anja Žagar, kreativna podjetnica

Anja Žagar je podjetnica, lastnica podjetja VA-LI-DO, kjer sta primarna področja delovanja izobraževanje in poslovno svetovanje. Je kreativna podjetnica, ki je po študiju spoznala kaj si v resnici želi početi v življenju in to tudi počne.

Kot pravi sama, verjame v moč pozitivnih sprememb in do sedaj se je specializirala na področja kot so sodobni sistemi prodaje, učinkovito poslovno komuniciranje in odgovorno poslovno vodenje ljudi.

Več v intervjuju.

Osebna misel
Če je lahko v angleščini, je to ta misel: Most of us have more potential than we will ever develop. What holds us back is often courage.

Poslovni neuspeh
Poslovno sodelovanje z napačnimi ljudmi. Naučila sem se, da v kolikor jim že na začetku ne zaupaš dovolj, nikar ne vstopaj v posel z njimi.

Trenutni posel
www.zensko-podjetnistvo.eu, www.valido.si

Spletni vir, ki ga uporabljaš vsak dan
www.siol.net, www.entrepreneur.com in http://goodmenproject.com/

Katero knjigo bi mi priporočila v branje?
Priporočam ti izjemno knjigo z naslovom NAJVEČJI DAR, avtor je Jim Stovall. Obstaja tudi film, vendar raje preberi knjigo. Ko sem prebrala to knjigo, sem takoj kupila še 15 enakih in jih za božič podarila vsem, za katere sem želela, da jo preberejo in bodo razumeli njeno sporočilo. Druga knjiga, ki bi jo priporočala vsem, ki se odločajo za samostojno poslovno pot pa je Robert Kiyosaki – “PREDEN PUSTITE SLUŽBO”. Odlična je!

Kje te lahko kontaktirajo?
anja@zensko-podjetnistvo.eu ali anja@valido.si ali preko LinkedIn.

Aha, najtežje vprašanje že kar na začetku. 🙂 Sem preprosta, topla in celo zabavna oseba s sposobnostjo empatije in dobrega poslušanja. V poslu pa ambiciozna, vztrajna in kreativna podjetnica, ki v svojem delu izjemno uživa. Imam srečo, da sem po študiju spoznala kaj si v resnici želim početi v življenju in to tudi počnem.

Sem ustanoviteljica Podjetniškega centra Zaupam vase!, ki je namenjen spodbujanju žensk pri uresničevanju podjetniških ambicij. Pomagam jim izbrskati njihove (včasih globoko skrite) talente in sposobnosti in pripeljati do zavedanja o lastnih šibkostih, na katerih morajo delati, če želijo napredovati. Tako postajajo vse bolj samozavestne, bolj zaupajo vase in pridobijo pogum ter energijo za uspešno uresničevanje poslovnih in osebnih ciljev.

Poleg tega izvajam izobraževanja, usposabljanja in delavnice za podjetja, ki cenijo svoje zaposlene in verjamejo v njihovo dodano vrednost. Kajti taka podjetja so dovolj zrela za orodja, ki se jih naučijo na mojih delavnicah.
Tilen: Anja, čestitke za tale uvod. V človeški naravi je namreč, da ponavadi na to vprašanje odgovori s tem kaj je po izobrazbi oziroma kaj dela. Skratka služba = kdor si. V resnici te služba ne bi smela definirati. Seveda poveš kaj delaš – toda to naj bo v drugem koraku. Gremo takoj v tvoj posel! Kateri tip osebnosti si in kako to vpliva na prodajo tvojih storitev? 🙂
Anja: Moj prirojeni (osnovni) tip osebnosti je rumeni tip (sangvinik), ki pa se je skozi odraščanje in predvsem v poslu malček umiril. V poslu sem namreč bolj odločna in strukturirana, kar sicer ni čisto v moji naravi, sem se pa zato teh veščin priučila. Moj tip osebnosti mi je do sedaj zelo dobro služil pri prodaji mojih storitev na način, da znam dobro komunicirat, da sem odprta in prijetna sogovornica. Najbolje pa mi »služi« empatija, sposobnost vživeti se v želje in potrebe naročnika (kupca).

Organizacija in nastopanje v šolski predstavi za starše v 4. razredu osnovne šole. Mislim, da se je izteklo dokaj uspešno. 🙂 Zdaj lahko to počnem za denar.

Res je, s tvojim razmišljanjem se povsem strinjam. Moj največji neuspeh je zelo povezan tudi z osebnim življenjem. Namreč pred približno šestimi leti, sem posel začela graditi skupaj s svojim tedanjim partnerjem. Glede na mnoga nesoglasja pred tem, se je kasneje izkazalo, da je bila to moja zelo nepremišljena poteza. Namreč, ko sva se razšla, sem čez noč ostala brez posla, brez dela, brez njega in najhuje, brez lastnih ciljev in vizije kaj početi v življenju.

Iz tega sem se naučila, da mora vsak človek imeti (najti) svojo lastno vizijo prihodnosti, tako kot imajo svojo vizijo podjetja. Tako šele veš, kaj hočeš in kam greš v življenju. Namreč dejstvo je, da je vsakdo sam odgovoren za svojo pot do cilja, v kolikor pa imaš na poti kompatibilno družbo (partnerja, družino, poslovne partnerje, sodelavce,…), pa je le-ta lahko toliko bolj zanimiva in zabavna.

Uspehi in potrditve poslovnih partnerjev, da so z mojim delom zadovoljni. Globoko, globoko v meni pa me žene želja delati dobro za družbo, okolje in prostor v katerem sem. Želim si ustvarjati pozitivne spremembe in ko opazim, da se z mojim delom le- te tudi zgodijo, je to zame noro dober občutek.

O krivicah, lastnih prepričanjih in vrednotah, ker se bojijo, kaj si bodo drugi misli o njih oz. kaj če me bodo obsojali. Imeti pogum, na katerem koli področju, pomeni stati za tem v kar verjameš in za kar si se odločil. Tukaj pa nastopi cona udobja, zakaj bi se javno izpostavljal, če mi ni treba. Zato mnogi raje tiščijo glavo v pesek kot da bi povedali na glas kaj si resnično mislijo.

Da sem vzkipljiva, odrezava in trmasta.
Tilen: Je to po tvojem mnenju odprlo ali zaprlo več vrat? Pa pustiva ob strani negativen prizvok teh lastnosti. 🙂
Anja: Hmmm…te lastnosti mi (na srečo) niso zaprla še nobenih vrat. Kajti imam precej visok prag tolerance in, ko pokažem omenjene lastnosti je to že takrat, ko sama zaprem vrata in z osebo, ki je izvabila te moje lastnosti na plano niti ne želim imeti več opravka.

Z občutki. Ko mi uspe, karkoli v življenju, sem kot otrok, ki se razveseli doooolgo želene igrače.

Poslušanje. Pomembno je, da slišiš kakšno »težavo« ima ta težavna stranka. Za tem oceniš ali je »težava« upravičena ali ne. Če ni, omenjeno stranko na diplomatski način daš na stranski tir, saj ti sicer vzame preveč dragocenega časa. V kolikor pa je »težava« upravičena, se stranki opravičiš za nastalo situacijo, jo povprašaš po predlogu rešitve in rešitev izpolniš po svojih najboljših močeh. Tako poskrbiš, da postane težavna stranka tvoj najzvestejši kupec. Preprosto kajne?

Sebe najbolje motiviram tako, da grem v družbo ljudi. Motivira me pogovor o poslu s kakšno uspešno podjetnico ali podjetnikom, druženje s prijatelji, prebiranje zanimivih člankov, potovanja in šport v prostem času.

Hmmm, dobro vprašanje. Če bi res vsa dejstva kazala na to, da posel ne more uspeti, bi ga opustila, saj ne bi bilo nobenega smisla nadaljevati. V kolikor pa bi bila vendarle možnost, da uspe, četudi bi bil procent zelo nizek, jaz pa bi v posel 1.000% verjela, bi verjetno nadaljevala. Saj si na ta način ne bi nikoli mogla očitati, da sem prehitro odnehala in v kolikor bi posel vendarle uspel, bi me »razneslo« od veselja.

Več jih je. To so lastna ustvarjalnost, svoboda, samostojnost, neodvisnost, dinamika, ustvarjanje sprememb. Če pa moram kljub vsemu izbrati enega, je to ustvarjanje sprememb.

Najbolj dragocen poslovni nasvet je ta: Vedno se maksimalno pripravi na poslovne sestanke s stališča informiranosti o osebi (podjetju) h kateremu se greš pogovarjati. Vedno moraš vedeti, pred kom sediš!

Ponosna sem na vse podjetnice katere so preko Podjetniškega centra Zaupam vase! uspele uresničiti svoje podjetniške ambicije. Z velikim veseljem jih spremljam pri doseganju uspehov. Navsezadnje pa sem ponosna tudi nase in na svoj posel, ki ga dokaj uspešno vodim proti svoji viziji.
Tilen: Pripravila si teren za tole podvprašanje. Kaj pomeni dokaj uspešno? 🙂
Anja: Tilen…. čestitke, zelo dobro bereš odgovore. 🙂 Dokaj uspešno pomeni, da v tem trenutku dosegam cca. 70% izkoriščenost sposobnosti in zato tudi temu primerno raven uspeha. Vem, da sem sposobna več in prepričana sem, da bom dosegla svojih 100% in uresničila svojo poslovno vizijo.

Hahahaha, to vprašanje sem pa res dobila pred nekaj dnevi od svoje nečakinje, sicer stare 3 leta in pol. Odgovorila sem ji, da spodbujam ljudi pri tem kar delajo najbolje in jim pomagam, da se naučijo stvari, ki jih ne delajo najbolje. Potem jim pomagam, da to kar delajo najbolje začnejo prodajati, da lahko zaslužijo denar. Kar pa ne znajo najbolje pa jim pomagam, da se na mojih delavnicah in izobraževanjih naučijo. Te zanima, kaj je bil potem njen odgovor? Rekla je: »Aja, jaz bi tudi to delala.« Očitno bo posel postal družinski posel.

Znanstveno je dokazano, da smo vsi ljudje prišli na svet s svojim gensko zapisanim osnovnim tipom osebnosti (vsi smo sicer mešanice večih tipov osebnosti, eden je primarni). To pomeni, da ima vsakdo iz med nas svoje prirojene oz. naravno dane talente (sposobnosti) na katerih naj bi gradil svojo prihodnost. Ker se tega kot otroci še ne zavedamo in ker se tega ne zaveda naš šolski sistem, se zgodi da nanje pozabimo, jih zakopljemo nekam globoko v svojo podzavest in se tako razvijemo v povprečneže.

Le redki imajo srečo, da njihovi starši in okolica prepoznajo te talente ter jih pomagajo uresničiti. Mnogi pa se tega lotevajo v zrelejših letih, ko pridejo do točke, ko si zastavijo vprašanje: »V čem pa sem jaz sploh dober/dobra?«

Si pripravljen najti najmočnejšo konkurenčno prednost na trgu? Potem pridi v Podjetniški center Zaupam vase! in spoznaj svoje prirojene talente na katerih boš zgradil svojo zgodbo o uspehu. Kajti ni človeka tebi enakega, zato izkoristi to kar ti je dano.
Tilen: Tole sicer ni zraslo na mojem zelniku, toda dostikrat pravim:”Bodi najboljši ti, kar si lahko.” Ena izmed stvari, ki ji posvečaš veliko pozornosti, je prodaja. Oziroma kot se sprašuješ:”Kaj danes edino še deluje v prodaji in kaj zagotovo ne deluje več?”

Sam izhajam definitivno iz “tiste šole”, ki zagovarja prodajo kot enega najpomembnejših elementov v prvi fazi posla, vendar na točno določen način. V kolikor še nisi prebrala, priporočam knjigo z naslovom Ready, Fire, Aim: Zero to $100 Million in No Time Flat Michaela Mastersona, v kateri opisuje ravno to. Moje mišljenje je prav tako zelo podobno Garyu Vaynerchucku, ki v svoji knjigi Jab, Jab, Jab, Right Hook: How to Tell Your Story in a Noisy Social World to prav lepo povzame.

Namreč, ljudje so se zadnjih 50 let naveličali strategije “cold selling”. Danes je potrebno dajati, dajati, dajati in nato vprašati (in tu je sinonim “jab, jab, jab, right hook”). Kaj torej po tvoje definitivno deluje in kaj ne?
Anja: Ja, prodaja je res ključni del posla in vendar sama opažam v praksi, da mnoga podjetja še vedno vztrajajo pri načinu prodaje iz pred 10 ali celo 20 let. Takrat smo še veselo opisovali izdelke, njegove lastnosti, prednosti in tehnične značilnosti. V današnjem času kupca to ne zanima več. Danes deluje prodaja H2H – človek človeku. Kupcem se meša od ponudbe, ki je na trgu, zato ga zanimajo samo koristi zanj in pa odnos prodajalca do njega. Na delavnicah, ki jih vodim za podjetja, besedo prodaja vedno zamenjamo z besedo pogovor, kajti pogovor je dvosmerni proces in ne zgolj enosmerni, kot velja za prodajo.

Pomembno je, da se prodajalci začnejo s kupci (ljudmi) pogovarjati, jim postavljati vprašanja, z njimi graditi nek zaupanja vreden (prijateljski) odnos. Prodajalec mora upoštevati princip Miki Miške (velika ušesa, majhna usta) – poslušati mora 2x več kot govoriti. Tako kupec ne čuti pritiska in se mu prodajalec ne zdi nadležen. Sprejme ga kot sogovornika in skupaj najdeta rešitev za njegove probleme. Pri tovrstni sodobni prodaji imajo veliko, veliko prednost prodajalci, ki poznajo tipe osebnosti kupcev.

Lotila sem se ga na način, da pristopam in kontaktiram samo tiste ljudi o katerih nekaj vem. Naj bo to o njihovem poslu, njih samih kot osebah, njihovem načinu dela, itd. Namreč zavestno si počasi ustvarjam kvalitetna poznanstva. Pri mreženju ves čas tudi razmišljam na kakšen način lahko tudi sama pomagam njim, kajti medsebojna pomoč, sodelovanje in zaupanje je pot do kvalitetne mreže poznanstev.
Tilen: Ni to dejansko nekaj katastrofalnega, da nekdo pride na razgovor v neko podjetje in o tem podjetju ne ve ničesar? Da niti ne govorim o “follow-up” osebi, ki te intervjuja? Osebno nikoli ne kontaktiram osebo, dokler nimam vsaj minimalnih podatkov na zalogi. Tako malo je potrebno, pa tako neverjetna razlika v stopnji uspeha.
Anja: Točno tako! Tudi sama se vedno, vedno, vedno maksimalno pripravim na pogovor ali sestanek s poslovnim partnerjem, saj mi je to vedno zelo pomagalo pri pridobivanju poslov. Spomnim se sestanka pred tremi leti z zelo koleričnim (odločnim), uspešnim podjetnikom, ki družinsko podjetje ni prevzel po očetu, kot je običajno, temveč ga je od očeta odkupil. Skratka na sestanek sem se dolgo in zelo dobro pripravljala.

Prebrala sem si članke o njem, na spletu ogledala oddaje v katerih je bil gost, si prebrala vsebino na spletni strani njegovega podjetja, itd. Vedela sem veliko o njem in najbolj pomembno, vedela sem kako razmišlja. Glede na njegov kolerični temperament, sem seveda imela na sestanku le nekaj minut časa, da povem zakaj sem tam in kaj hočem. Ufff…to je bil izziv. No in ker sem vedela, kaj mu veliko pomeni in kako deluje mi je s predstavitvijo uspelo v prvih nekaj minutah vzbuditi zanimanje za sodelovanje in na ta sestanek sem najbolj ponosna. Glede na vse razpoložljive možnosti (internet) za preverjanje in pridobivanje podatkov o določeni osebi ali podjetju, je to da se ne pripraviš na razgovor zame osebno nesprejemljivo.

Tudi sama sem že zavrnila sodelovanje z osebo, ki je prišla na sestanek in ni vedela nič o tem kaj počnem in s čim se ukvarjam. Danes moraš biti v poslu dobro informiran, jasen in odločen kaj želiš in to je možno zgolj, če si dobro pripravljen.

Priporočila. Ta je najmočnejša in najboljša metoda!

Zagotovo zavedanje, da smo ljudje največji kapital in potencial družbe. V sedanjem času se počasi že kaže, da se zaradi recesije (pomanjkanja denarja) ljudje vse bolj usmerjajo vase oz. v podjetjih v zaposlene. Recesija gor ali dol, kar znaš, znaš in ideje, znanje, ustvarjalnost, inovativnost, kreativnost ne glede na razmere rastejo in ostajajo v glavah ljudi. V prihodnosti bo vse več ljudi začelo iskati svoje prirojene talente s katerimi lahko doprinesejo družbi, v podjetjih pa bo vse bolj pomembno kako zaposleni z svojimi talenti lahko gradijo podjetje in posel. Začeli bomo spoznavati kdo v resnici smo in to izkoristiti v svoj prid in prid družbe.

Skočila bom nazaj in skušala konkurenco vreči iz posla. 🙂

Šla bi študirati v tujino in se začela ukvarjat s podjetništvom že v času študija.

Jaz in moje sposobnosti.

Lepih modrih oči. Ne, resno. Mojih talentov, idej in sposobnosti. 🙂
Tilen: No, “face the music”. V resnici imaš seveda veliko prednost že takoj na začetku pri vzpostavljanju prvega vtisa. 🙂
Anja: Zaradi oči? Hahaha…. No, še vedno je meni osebno najbolj pomembno, da se dokažem s svojim delom in tako upravičim zaupanje poslovnih partnerjev.

Še več bi se morala povezovati s perspektivnimi poslovnimi partnerji. Manj bi morala jesti.

Za stvari, katere sama ne znam ali pa nimam sposobnosti zanje. To so na primer številke, davčna zakonodaja, …. Jaz sem bolj kreativni tip osebnosti.

Dobra zabava, zanimiv film, nora ideja o kateri razmišljam in tale intervju.

Odvisno od prioritet in dolžine TO DO listka. Kakšen dan tudi 10 ur, kakšen dan pa zgolj 2 uri.
Tilen: Mi zaupaš en tvoj konkreten TO DO listek (brez cenzure)? 🙂
Anja: Čisto brez cenzure? 🙂 Recimo: TO DO: spletna stran – popravki; pošlji podjetniške novičke za ŽP; čistilnica do 15.00; pošlji ponudbo za ProDomi; plačaj GSM račun; pokliči Barbaro, Metko, Aleša; članek za Podjetnika; kupi kartuše, papir, znamke; zamenjaj € v $ To je bil moj listek pred 14 dnevi. 🙂

Hmmm, težko rečem, ker v tem trenutku še nimam zaposlenih. Bi pa bilo odvisno kakšni bi bili ti zaposleni. Če bi bili taki, kot si jih zamišljam, bi pisalo na listku: »Watch out big brother is watching you.« Hahaha…..

Ufff…zato, da vem kam »izginja« moj denar.

Na to vprašanje zelo težko odgovorim, kajti v mojem poslu imajo največjo vrednost izkušnje, znanje, sposobnosti. Bolj kot ustanovitveni kapital je pomemben čas, ki ti vse našteto lahko da, da si dovolj kredibilen za trženje svoje storitve. Če bi imela 500€, bi si sposodila še 7.000€, odprla d.o.o. in štartala svojo zgodbo.
Tilen: Glede “logičnega” zaporedja pri zagonu posla. Sam sem izjemen zagovornik zaporedja v poslu, kjer čim hitreje poskusiš preveriti idejo na trgu (a.k.a. “idea validation”). V “osnutkih” je tudi že članek na temo, kako legalno v Sloveniji preveriti svojo poslovno idejo na trgu, saj smo na žalost na tem področju daleč daleč zadaj za razvitimi poslovnimi okolji. Skratka, najprej v smislu MVP (a.k.a. minimal viable product) oziroma po prevedeni knjigi Delaj vitko, kjer je termin “najosnovneši sprejemljivi produkt” oziroma NSP testiramo idejo na trgu.

Če se izkaže, da se da izdelek tržiti (po domače, če je kdo že v tej fazi pripravljen odpreti denarnico), gremo v posel. Vse prevečkrat namreč vidim propadle samostojne podjetnike, ki imajo po njihovem briljantno idejo, narejen imajo poslovni načrt na 50 straneh, dobijo subvencijo, nato pa v 1-2 mesecih ugotovijo, da je “no-go”. Kakšno je tvoje mnenje okoli tega?
Anja: Tudi jaz se s tvojim razmišljanjem in sistemi, ki si jih opisal povsem strinjam. Glede tega so fantastični primeri zgodba Jobsa, Gatesa, pri nas pa Akrapoviča in še koga. Začne se v garaži s prvim povpraševanjem in kupci, potem pa šele vizitke, spletna stran, službeni avto itd. 🙂 Na naših podjetniških delavnicah, ko delamo z bodočimi podjetnicami na poslovnem načrtu največkrat slišim pri določanju ciljne skupine kupcev, da so to vsi ljudje.

Ni res, nikoli niso čisto vsi ljudje ciljna skupina. Vsi ljudje ne bodo kupovali njihovih izdelkov ali storitev. Res je morda, da bi bilo dobro, da bi vsi uporabljali njihove izdelke ali storitve, vendar jih ne. Mnogi bodoči podjetniki (tako moški, kot ženske) potrebujejo pomoč pri preverjanju poslovnih idej, saj se tako lahko preventivno izognejo »polomu«.

Odvisno od hladilnika. Če je ta majhen težko, če je velik lahko.

Angelino Jolie, ker raztura na polno.

Verjetno nekaj v stilu: Za vsako rešitev se najde težava?

Ojej, a sem lahko Hi-men?
Tilen: Lahko si kar koli hočeš biti. 🙂 Zakaj Hi-men? (btw poznam in sem tudi sam gledal, čeprav hrvaško verzijo)
Anja: Ne vem, mi je pač prvi padel na pamet, morda zaradi mišic. Bi pa ime preoblikovala v Wo-men – to sem jaz! 🙂

Če imam moža in otroke. Nimam….še. 🙂
Tilen: Izgleda da se vrtiva okoli cele kopice stereotipov. Najprej okoli modrih oči, nato pa verjetno okoli dejstva, da dobiš vprašanje v kontekstu:”Kako je lahko takšna ženska brez družine?” V bistvu bi te vprašal nekaj, kar dostikrat vprašam svoje stranke:”Kateri je tvoj največji izziv in koliko si pripraljena odšteti za razrešitev le tega?” 🙂
Anja: Hahahaha….ja ravno to, kako spoznati ustreznega življenjskega partnerja. To je vprašanje za 1.000.000$, lahko tudi eurov. 🙂 Šalo na stran, čisto resno je moj velik izziv razvoj tistega pravega Podjetniškega centra/inkubatorja za ženske v Sloveniji, kot ga vidim v svoji viziji. Če bi imela sredstva bi zanj odštela natanko toliko, kot bi zahtevala kalkulacija. Upam in želim si, da bo v prihodnosti vizija postala realnost.

Kaj te je prepričalo, da si me povabil k sodelovanju za intervju?
Tilen: To je preprosto. Intuicija glede dobre in iskrene zgodbe.

Si mi že. Namreč med odgovarjanjem na tvoja vprašanja sem se prav zabavala in lahko rečem, da si mi polepšal dan. 🙂 Če pa boš kadarkoli lahko posredoval kakšno priporočilo za moj posel, pa bo moj dan popoln. Hvala Tilen, bilo mi je v veliko veselje.

Tilen: Anja, postregla si nam z izjemnimi odgovori in vem da so bralci GR8 odnesli veliko koristnih informacij. Želim ti veliko uspehov s tvojimi projekti!