Priznam, sama se nisem nikoli prijavila na razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev – niti sama niti v imenu kogarkoli drugega ali organizacije, s katero sem sodelovala. So se pa prijavljali drugi, nekateri bolj uspešno, drugi manj. Na enem od razpisov je bilo podjetje, s katerim občasno sodelujem, uspešno. Več deset tisoč evrov za projekte in vsebine, na katerih smo delali s sicer precej mizernimi honorarji.
Ko smo se že vsi veselili, da se nam obeta nekoliko bolj gotovo in svetla prihodnost, se je izkazalo nekoliko drugače. Res da nimam niti slučajno celotne slike v vpogled delovanja in poslovanja, a stvari so se začele po prejemu nepovratnih finančnih sredstev spreminjati. Namesto da bi z denarjem, pridobljenih z razpisom delali na vsebinah in projektih, so se nam:
- znižali honorarji,
- vodstvo si je omislilo nove pisarne.
Klik, klik, klik in že sem bila na pogojih razpisa, kjer izrecno piše, da se denar ne sme porabiti za nakup opreme, ampak za projekte, vsebine in tako dalje. Ok, bodimo pošteni do vseh, nekaj sprememb je bilo opaziti, nekaj novega in svežega, ampak po mojem skromnem mnenju še zdaleč ni odtehtalo nekaj deset tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.
Blaž Kos je na svojem blogu v postu o korupciji zapisal: ˝Upri se z vsemi štirimi vsakemu neupravičnem evru, vsakemu kuliju, ki ni tvoj, vsakemu ”nategu države” z bolniško, dodatkom, ponarejeno vozno karto ali goljufanju v kakršni koli drugi situaciji.˝
V nadaljevanju zapoveduje, da je naloga nas, mladih, da to izkoreninimo, čeprav je to težja pot, vendar mora vsak začeti pri sebi. Se boriti in za vsako ceno ohranjati intergiteto. Na žalost je članek eden redkih, ki govori o kurpciji na takšen način in tako zelo konkretno. Začeti pri sebi. Ohranjati intergiteto. Zmanjšati nivo korupcije. Že pomanjkanje tovrstnega diskurza v vsakdanjem življenju kaže na odnos, ki ga imamo do izmaknjenih kulijev.
Koprupcija – saj vsi tako delajo, zakaj ne bi še mi?
Foto: Adán Sánchez de Pedro
Zakaj? Verjetno ravno zaradi tiste tolažbe, ki si jo marskido šepeta v glavi in s katero se vse začne:
Saj to ni nič takega, to/tako delajo vsi. Kako pa delate vi?
Če se vrnemo k mojemu prvotnem problemu, očitno pri se pri nas ne preverja kam gre denar, pridobljen na razpisih, ali pa se morda motim? Seveda to ni moje ključno vprašanje, ki se glasi: Ali naj prijavim na dotično ministrstvo podjetje za nenamensko rabo denarja? Nenazdanje gre za moj denar, vaš denar in denar vaših staršev. Gre za davkoplačvalski denar, ki se je najverjetneje (ali pa vsaj deloma) izgubil nekje med barvo za stene in novimi pisarniškimi stoli.
Naj torej pljunem tudi v lastno skledo, poslabšam že tako revno finančno stanje s tem, ko tvegam, da bo organizacija morala vrniti denar, s tem pa bo ogrožen honorar mene in mojih sodelavcev?
In kot pravi Blaž, integriteto imaš ali pa je nimaš. Si koruptiven ali nisi koruptiven, ne moreš biti malo koruptiven. Ali malo pokvarjen. Kradeš ali pa ne.
[Tweet “Si koruptiven ali nisi koruptiven, ne moreš biti malo koruptiven. #BlažKos”]
Zato vas sedaj dragi bralci sprašujem. Ali naj pljunem v lastno skledo?
Naslovna slika: Derek Purdy
Dodaj odgovor